Jedro

Državljanstvo Republike Slovenije je mogoče pridobiti samo pod pogoji, ki jih določa zakon o državljanstvu, po katerem se le-to lahko odkloni osebi, če njen sprejem v državljanstvo predstavlja nevarnost za javni red. Pravnomočno obsojena oseba za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prodaje mamil, pa glede na družbeno nevarnost takšnih dejanj, predstavlja nevarnost za javni red.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se tožnikovi vlogi za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije ne ugodi, ker so podani razlogi iz 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I). V obrazložitvi navaja, da je bil tožnik leta 1992 pravnomočno obsojen na eno leto zapora za k.d. neupravičene proizvodnje in prometa mamil po členu 245. KZ SFRJ s sodbo Temeljnega sodišča v Ljubljani - Enote v Ljubljani opr. št. I K 88/92 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. Kp 699/92. Na tej dejanski podlagi je zaključila, da bi njegov sprejem v državljanstvo predstavljal nevarnost za javni red (8. točka 1. odstavka 10. člena cit. zakona).

Tožeča stranka v tožbi uveljavlja tožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve zakona. V tožbi poudarja, da je bil tožnik obsojen kot mlajši polnoletnik. Čeprav je kaznivo dejanje storil kot nezrel človek, je tožena stranka zaključila, da bo zaradi tega dejanja tudi v bodoče ravnal zoper javni red in mir. Po določbi 91. člena KZ SFRJ imajo obsojenci po prestani kazni zapora ali mladoletniškega zapora vse pravice, ki so določene v ustavi, zakonu in drugih predpisih. To pomeni, da je obsojenec, ki je kazen prestal polnopraven državljan in se lahko razlikuje od neobsojene osebe le zaradi omejitev, ki izhajajo iz morebitnih pravnih posledic obsodbe ali iz izrečenih varnostnih ukrepov. Takšnih omejitev pri tožniku ni bilo. Zato meni, da navedena pravnomočna sodba, ne more biti razlog za odklonitev državljanstva, saj tožnik izpolnjuje vse formalne pogoje za pridobitev državljanstva. Tožnik že od 7. leta starosti dalje živi v Sloveniji pri očetu, ki ima samostojno obrt in tudi slovensko državljanstvo. Zaradi dobrega obnašanja je bil pogojno odpuščen 3 mesece pred prestano kaznijo. V okolju, v katerem živi, tudi nima nobenih protizakonitih stikov. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo.

V odgovoru na tožbo se tožena stranka sklicuje na razloge izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije ima tožena stranka pravico, da po prostem preudarku zavrne vlogo za pridobitev državljanstva Republike Slovenije, čeprav vlagatelj izpolnjuje pogoje po 1. odstavku navedenega člena, če so podani razlogi iz 8. točke 1. odstavka 10. člena tega zakona; to je, da bi sprejem take osebe v državljanstvo Republike Slovenije predstavljal nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države.

Tožniku je bilo odklonjeno državljanstvo Republike Slovenije iz razloga, ker bi njegov sprejem v državljanstvo predstavljal nevarnost za javni red. Tožnik ne izpodbija odločilne dejanske ugotovitve, da je bil s sodbo Temeljnega sodišča v Ljubljani - Enote v Ljubljani opr. št. I K 88/92 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. Kp 699/92 pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa mamil po 245. členu KZ SFRJ. Zato je neutemeljen uveljavljani tožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Upoštevajoč splošno nevarnost, ki jo za družbo predstavljajo takšna dejanja, je tožena stranka utemeljeno zaključila, da bi tožnikov sprejem v državljanstvo predstavljal nevarnost za javni red. Po presoji sodišča je izpodbijana odločitev sprejeta tudi mejah danega zakonskega pooblastila in v skladu z namenom takšnega pooblastila. Tako je tudi materialno pravo pravilno uporabljeno.

Točno je sicer, da imajo obsojenci po prestani kazni vse pravice, razen tistih, ki so omejene zaradi izrečenega varnostnega ukrepa ali zaradi nastalih pravnih posledic obsodbe. Toda tožeča stranka je prezrla, da državljanstvo ureja zakon (12. člen ustave Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33/91). Državljanstvo Republike Slovenije je torej mogoče pridobiti pod pogoji, ki jih določa že navedeni zakon o državljanstvu. Le-ta pa določa, da se državljanstvo lahko odkloni osebi, če njen sprejem v državljanstvo Republike Slovenije predstavlja nevarnost za javni red.

Uveljavljana tožbena razloga torej nista podana, zato je sodišče neutemeljeno tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je sodišče na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot republiški predpis.