Jedro

Neprerekan izvršiteljev obračun je izvršilni naslov le v razmerju med upnikom in izvršiteljem, ne pa tudi v razmerju upnika do dolžnice, ki mu je dolžna povrniti samo potrebne izvršilne stroške. Navedeno pomeni, da bi prvostopno sodišče dolžnici moralo natančno pojasniti, katere nadaljnje izvršilne stroške je dolžna trpeti, pri čemer bi moralo presoditi pravilnost njihove priglasitve in njihovo potrebnost, saj ji je le na tak način omogočena učinkovita pravica do pritožbe zoper stroškovno odločitev.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

Pritožbeni stroški dolžnice do nadaljnji izvršilni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dolžnici naložilo, da upniku povrne nadaljnje izvršilne stroške v znesku 472.792,80 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.11.2005 dalje do plačila.

Proti takšnemu sklepu se je iz vseh pritožbenih razlogov (I. odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ) pritožila dolžnica. V pritožbi je navedla, da je obračun nadaljnjih izvršilnih stroškov previsok, nezakonit in neutemeljen. Izvršiteljevo poročilo je namreč nejasno, obračun stroškov pa se ne ujema s Pravilnikom o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju Pravilnik). V njem izvršitelju za izpraznitev in izročitev stanovanjskih prostorov pripada 500 in ne 1000 točk, kot jih je zaračunal izvršitelj. Izvršitelj dela ni opravil korektno, zato so neutemeljeno obračunani preostali stroški, nestrokovno pa so ravnale tudi druge službe, ki so sodelovale pri opravi izvršilnih dejanj v tem postopku. Materialni stroški so previsoki in se ne ujemajo s priloženimi računi, dolžnici pa bi morala biti vročena natančnejša specifikacija teh stroškov, zaradi česar je sodišču druge stopnje predlagala, da njeni pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa spremeni oziroma podredno razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v nov postopek.

Pritožba je utemeljena.

Odločitev prvostopnega sodišča je preuranjena. Dolžnica mora upniku na njegovo zahtevo res povrniti stroške, ki so mu nastali zaradi izvršbe, vendar mu mora v skladu s V. odstavkom 38. člena ZIZ povrniti samo tiste stroške, ki so bili za izvršbo potrebni. Potrebnosti z izpodbijanim sklepom odmerjenih nadaljnjih izvršilnih stroškov pa prvostopno sodišče natančneje ni presojalo, temveč je v sklep zgolj povzelo navedeno zakonsko določbo in dolžnici obrazložilo, da odmerjeni stroški predstavljajo izvršiteljeve stroške za opravo izvršilnih dejanj (za izpraznitev nepremičnine in premičninsko izvršbo) ter stroške, priglašene z vlogo upnikovega pooblaščenca, in da je izvršiteljev obračun dokončen ter kot tak izvršilni naslov, saj upnik zahteve za njegov preizkus ni vložil. Takšni razlogi sodišča druge stopnje ne prepričajo, še posebej, ker je neprerekan izvršiteljev obračun izvršilni naslov le v razmerju med upnikom in izvršiteljem, ne pa tudi v razmerju upnika do dolžnice, ki mu je dolžna povrniti samo potrebne izvršilne stroške. Navedeno pomeni, da bi prvostopno sodišče dolžnici moralo natančno pojasniti, katere nadaljnje izvršilne stroške je dolžna trpeti, pri čemer bi moralo presoditi pravilnost njihove priglasitve in njihovo potrebnost, saj ji je le na tak način omogočena učinkovita pravica do pritožbe zoper stroškovno odločitev.

Zaradi navedenega je sodišče druge stopnje utemeljeni dolžničini pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje pa razveljavilo in mu zadevo vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), da v skladu z zgornjimi navodili ponovno odloči o upnikovi zahtevi za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov.

Odločitev o pritožbenih stroških dolžnice temelji na III. odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.