Jedro

Gospodarski družbi ni mogoče oporekati vloge stranke v pravdnem postopku, dokler je vpisana v sodnem registru, ne glede na to, ali ima premoženje, na katerega je mogoče poseči z izvršbo, ali ne. Lahko pa to dejstvo povzroči ukrepanje po ZFPPod.

Izrek

Pritožba se zavrne, izpodbijana sodba se potrdi.

Tožnik sam krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Okrožno sodišče je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim tožnik terja od vseh tožencev nerazdelno plačilo

593.688,00 SIT z zak. zam. obrestmi od posameznih zneskov in njihove zapadlosti dalje (kot so razvidni iz izreka napadene sodbe) s pripadki, povrnitev stroškov postopka vseh tožencev v znesku 201.968,00 SIT (od tega odpade na prve tri tožence 112.229,00 SIT in na četrtotoženko

89.739,00 SIT) z zak. zam. obrestmi od izdaje sodbe do plačila, vse pa v 15 dneh, je naložena tožniku.

Tako odločitev tožnik izpodbija s pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, vsebovanih v členu 338/I Zakona o pravdnem postopku - ZPP, predlagajoč njeno razveljavitev zaradi vnovičnega obravnavanja pred prvo stopnjo, vendar pred drugim sodnikom. Zaznamuje pritožbene stroške.

Odločanje na prvi stopnji naj bi bilo nekorektno zato, ker toženci niso bili pozvani, da sporočijo številko transakcijskega računa družbe (katere ustanovitelji so toženci) in premoženja, s katerim ta družba razpolaga.

Očitno račun sploh naj ne bi bil odprt, družba pa tudi nima nobenega premoženja, po registrskih podatkih znaša njen ustanovitveni kapital le 1,5 milijona, zato bi moralo registrsko sodišče, poleg prvostopnega sodišča, uvesti nad njo stečajni postopek in ga zaključiti, ker družba nima niti toliko sredstev, da bi z njimi pokrila stroške stečajnega postopka. Ker družba že nekaj let ne posluje, so za njene obveznosti odgovorni ustanovitelji po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij - ZFPPod in Zakonu o gospodarskih družbah - ZGD tudi zato, ker se ni dokapitalizirala. Za poslovanje družbe so odgovorni njeni družbeniki in predvsem njen direktor, ki bi morali ukreniti vse potrebno za njeno prenehanje. Prav te opustitve da zavezujejo direktorja k poravnavi obveznosti družbe. Dejanske ugotovitve naj bi bile pomanjkljive zato, ker ni bil izveden dokaz z izvedencem finančne stroke, ki bi ugotovil, od kdaj družba ne posluje, od kdaj je brez prihodkov in da je brez premoženja.

Toženci na pritožbo niso odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

V napadeni sodbi je nazorno pojasnjeno, da tožnik ni uveljavil nobene veljavne pravne podlage za odgovornost družbenikov za obveznosti družbe C. d.o.o. (glej razloge v zadnjem odstavku na str. 4 in nadaljevanje na str. 5), zato ni potrebe po njihovem dopolnjevanju. Na poglavitne pritožbene navedbe, ki teh razlogov ne sprejmejo, pa velja pojasniti: Ne gre za nobeno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, če sodišče ne izvede prav vseh predlaganih dokazov, to pravico mu daje drugi odstavek člena 287 ZPP, taka zavrnitev bi lahko pripeljala le do pomanjkljivih dejanskih ugotovitev, o katerih bo govora kasneje. Razlogi sodbe povsem zadoščajo za preizkus odločitve v njenem izreku in torej ne gre za kršitev iz točke 14 člena 339/II ZPP, ne za katerokoli drugo tovrstno kršitev iz člena 350/II ZPP, kar je ugotovljeno uradoma.

Dokazno breme strank za njihove trditve opredeljuje člen 212 ZPP, če pa sodišče na podlagi izvedenih dokazov (člen 8) ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejstva, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu po členu 215 ZPP, ki predstavlja neke vrsto sankcijo za neuspeh pri uveljavljanju relevantnih dejstev. Med taka sodijo tudi tista, ki bi jih naj sodišče ugotovilo z zaslišanjem izvedenca finančne stroke, podatki o transakcijskem računu družbe C. d.o.o., ter o obsegu njenega premoženja, ki pa niso neobhodno potrebni v tem pravdnem, pač pa le v izvršilnem postopku, ki ima vgrajene mehanizme za njihovo pojasnjevanje (člen 40 ZIZ glede transakcijskega računa člen 31 ZIZ o seznamu dolžnikovega premoženja).

Očitek o nekoretknem delu sodišča prve stopnje je zato krivičen in nepremišljen.

Tudi ni bilo treba ugotavljati vzrokov, zaradi katerih ustanovitveni kapital ne dosega obvezne najnižje vsote vrednosti osnovnega kapitala, čeprav so spremembe ZGD, konkretno člena 410, stopile v veljavo že 01.05.1998. Sankcijo za to opustitev predpisuje ZFPPod v členu 37/I (v zvezi s točko 1 člena 39), ki je prestal tudi ustavno preizkušnjo, odločba objavljena v Ur. l. RS, št. 93, dne 04.11.2002. Tožnik kot upnik bi tak predlog lahko vložil pri pristojnem sodišču. Ta zakon v členu 10 predpisuje ukrepe za zagotovitev kapitalske ustreznosti kapitalske družbe, odškodninsko odgovornost uprave v primeru stečaja in v členu 19 odškodninsko odgovornost nadzornega sveta in družbenikov, vendar tožniku ni uspelo uveljaviti odgovornosti direktorja in družbenikov po tej odškodninski podlagi.

Kot upnik je tudi legitimiran k vložitvi predloga za uvedbo stečaja po drugem odstavku člena 90 Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - ZPPSL. Če družba dejansko ne posluje več, podrobnosti o tem dejstvu ni bilo treba ugotavljati v okviru te pravde, ampak bi bilo to pomenljivo za kak drug (recimo solvenčni) postopek. V pravdnem postopku lahko nastopajo tako stranke, ki imajo premoženje, kot tiste, ki so brez njega, je pa ta okoliščina pomembnejša kot pričakovani uspeh v izvršilnem postopku, od katerega pa si tožnik očitno tudi ne obeta ničesar.

Zaključek v pritožbi, da je izpodbijana sodba povsem zgrešena, meri na zmotno uporabo materialnega prava, s katerim pa se ni mogoče strinjati, saj bazira na določbi člena 407 ZGD z vgrajenim temeljnim postulatom korporacijskega prava (veljavnim tudi za druge kapitalske družbe), da za obveznosti družbe z omejeno odgovornostjo družbeniki praviloma ne odgovarjajo. Ta zakon pozna izjeme od tega pravila (kot so spregled pravne osebnosti, odgovornost za prevzete obveznosti s pristankom družbenika ...), ki pa so z napadeno sodbo zavrnjene, ker ni bil pogojev za njihovo priznanje, zato z izpodbijano sodbo veljavno materialno pravo ni bilo kršeno, in je ta potrjena po členu 353 ZPP. Ob takem razpletu priglašenih pritožbenih stroškov tožniku ni mogoče priznati.