Jedro

Tožnica zgolj meni, da spremembe v notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v organu niso bile izvedene pravilno in zakonito ter se ne strinja s premestitvijo na drugo uradniško delovno mesto. Vendar to niso okoliščine, ki bi bile relevantne za obravnavano zadevo: pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v organu se kot splošni akt delodajalca lahko izpodbija pred delovnim sodiščem, v kolektivnem delovnem sporu, prav tako se pred delovnim sodiščem lahko izpodbija sklep o premestitvi, v individualnem delovnem sporu.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Statistični urad Republike Slovenije (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo tožnico s 1. 9. 2014 razrešil uradniškega naziva sekretarka, prvega kariernega razreda, druge stopnje ter jo s tem dnem imenoval v uradniški naziv četrte stopnje, drugega kariernega razreda, višja svetovalka I. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da se v skladu z 2. točko 91. člena Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU) uradnik razreši naziva v primeru premestitve iz poslovnih razlogov. Na podlagi 158. člena ZJU pa se uradnik, čigar delo na delovnem mestu, na katerem dela, ni več potrebno, premesti na delovno mesto, ki se opravlja v istem nazivu in za katero izpolnjuje pogoje ter je zanj ustrezno strokovno usposobljen, če je tako delovno mesto v organu prosto; če tako delovno mesto v organu ni prosto oziroma uradnik izpolnjuje pogoje samo za delovno mesto, ki se lahko opravlja v nazivu prvega nižjega kariernega razreda, se uradnik razreši naziva in imenuje v najvišji naziv, v katerem se lahko opravlja delo na delovnem mestu, na katero je premeščen. S sklepom z dne 26. 8. 2014 je Vlada Republike Slovenije dala soglasje k Pravilniku o spremembah Pravilnika o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest v Statističnem uradu Republike Slovenije z dne 7. 7. 2014 (v nadaljnjem besedilu Pravilnik) in na podlagi tega akta je bila na prvostopenjskem organu uvedena reorganizacija. Pravilnik je bil objavljen 28. 8. 2014, s pričetkom veljavnosti 1. 9. 2014. Z reorganizacijo je bilo ukinjeno delovno mesto podsekretar, šifra 409, na katero je bila na podlagi Pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas z dne 1. 10. 2007 razporejena tožnica. V skladu s 158. členom ZJU in Pravilnikom na prvostopenjskem organu ni prosto nobeno delovno mesto, ki se opravlja v istem nazivu oziroma v nazivu istega kariernega razreda in za katerega tožnica izpolnjuje pogoje ter je zanj ustrezno strokovno usposobljena, v poštev pa ne pride niti poklicna prekvalifikacija ali dokvalifikacija. V prvem nižjem kariernem razredu tožnica izpolnjuje pogoje samo za prosto uradniško delovno mesto višji svetovalec, šifra 1172, sistemizirano v Oddelku za statistiko socialnih storitev v Sektorju za demografske in socialne statistike. Tožnica je za to delovno mesto tudi ustrezno usposobljena. Na navedenem delovnem mestu se lahko delo opravlja v nazivih višji svetovalec III, višji svetovalec II in višji svetovalec I. Tožnica se zaradi premestitve iz poslovnih razlogov (reorganizacija) v skladu z 2. točko 91. člena ZJU razreši naziva sekretar in se na podlagi četrtega odstavka 158. člena ZJU imenuje v naziv višji svetovalec I, za katerega izpolnjuje vse pogoje v skladu s 86., 87., 88. in 89. členom ZJU.

Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je z odločbo z dne 24. 9. 2014 zavrnila pritožbo tožnice zoper izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa.

Tožnica v tožbi navaja, da ji je bil izdan sklep, s katerim se jo z dne 1. 9. 2014 premešča za nedoločen čas na prosto uradniško delovno mesto višja svetovalka, sistemizirano v Oddelku za statistiko socialnih storitev v Sektorju za demografske in socialne statistike. Izdana ji je bila tudi izpodbijana odločba prvostopenjskega organa. Iz obrazložitve sklepa z dne 1. 9. 2014 izhaja, da naj bi bil sprejet Pravilnik, na podlagi katerega naj bi bila pri prvostopenjskem organu uvedena reorganizacija in ukinjeno dosedanje tožničino delovno mesto, tožnica pa na podlagi 158. člena ZJU razporejena na prosto uradniško delovno mesto višji svetovalec. Hkrati je bila tožnica z izpodbijano odločbo razrešena dosedanjega uradniškega naziva sekretarka in imenovana v uradniški naziv višja svetovalka I. Tožnica se z navedenima sklepom o razporeditvi in izpodbijano odločbo ni strinjala ter je zoper oba izdana akta vložila pritožbo. Obe pritožbi sta bili zavrnjeni z drugostopenjskima odločbama z dne 24. 9. 2014. Z izpodbijano odločbo o razrešitvi iz dosedanjega naziva sekretar se tožnica ne strinja, ker za razrešitev niso podani utemeljeni z zakonom predpisani pogoji. Kot podlaga za razrešitev se namreč navaja 158. člen ZJU, ker naj ne bi bilo delo tožnice na dosedanjem delovnem mestu več potrebno, kar se izkazuje z ukinitvijo delovnega mesta in ker tožnice ni bilo mogoče razporediti na drugo ustrezno delovno mesto, ki se opravlja v istem nazivu in tudi ji ni bilo mogoče zagotoviti poklicne dokvalifikacije. Tožnica ugotavlja, da sklep o razporeditvi z dne 1. 9. 2014 nima navedenih razlogov za premestitev tožnice na drugo nižje vrednoteno delovno mesto. Drugostopenjski organ je to napako sicer poskušal s prekoračenjem svojih pooblastil sanirati tako, da v obrazložitvi sklepa z dne 24. 9. 2014 navaja namen prerazporeditve tožnice – optimizacijo in racionalizacijo poslovanja ter analizo delovnih opravil. Vendar bi se pri odločanju moral omejiti na vsebino izpodbijanega sklepa in pritožbene navedbe, ne pa se opirati na druge okoliščine, ki v prvostopenjskem sklepu niti niso bile navedene. Kot iz sklepa izhaja, pa to potrjuje pritožbene navedbe tožnice, da ni bila izdelana analiza delovnih opravil in delovnih postopkov in tudi namen sprememb ni bila optimizacija in racionalizacija poslovanja, pač pa degradacija tožnice in znižanje njene plače. Poleg tožničinega je bilo namreč ukinjenih še 25 drugih delovnih mest, vendar so bila vsa ostala delovna mesta nezasedena in je šlo zgolj za uskladitev sistemizacije z dejansko zasedenostjo. Nadaljnja okoliščina, ki potrjuje navedbe tožnice, je obseg del in nalog tožnice, ki se do ukinitve delovnega mesta ni zmanjšal, njene naloge pa so bile dodeljene drugim sodelavcem. Tožnica je prepričana, da se je pri njeni prerazporeditvi postopalo diskriminatorno, kar vse potrjuje dogajanje pri prvostopenjskem organu. Ta organ je tako povsem neutemeljeno in nezakonito izdal odločbo, s katero je tožnico razrešil dosedanjega naziva sekretar in jo imenoval v naziv višji svetovalec I. Tožnica se v dokazne namene sklicuje na listine upravnega spisa, na pogodbo o zaposlitvi z dne 1. 10. 2007, sklep o razporeditvi z dne 1. 9. 2014, drugostopenjski sklep z dne 23. 9. 2014, akt o sistemizaciji pred in po reorganizaciji, kliping – odmevi, kliping 2, zapisnik z dne 21. 1. 2014, poročilo s sestanka z dne 22. 1. 2014, predlog točke dnevnega reda z dne 16. 4. 2014, predlaga pa tudi svoje zaslišanje. Sodišču predlaga, naj odločbi organov obeh stopenj odpravi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

Toženka v odgovoru na tožbo najprej meni, da je tožba prepozna, glede na to, da je bila tožnici izpodbijana odločba prvostopenjskega organa vročena 15. 10. 2014. Vložena je namreč bila pri stvarno nepristojnem sodišču. Če pa bi sodišče tožbe iz navedenega razloga ne zavrglo, toženka odgovarja na tožbene navedbe. Pojasnjuje razloge za organizacijske spremembe pri prvostopenjskem organu in za sprejem Pravilnika, h kateremu je 26. 8. 2014 dala soglasje vlada. Dodaja, da je prvostopenjski organ v skladu s 158. členom ZJU preveril možnost premestitve, ker pa pri njem ni bilo prosto nobeno delovno mesto, ki se opravlja v istem nazivu oziroma v nazivu istega kariernega razreda in za katerega tožnica izpolnjuje pogoje ter je zanj ustrezno strokovno usposobljena, v poštev pa ni prišla niti poklicna prekvalifikacija ali dokvalifikacija, je bila imenovana v nižji naziv. V zvezi s povedanim toženka navaja, da gre za opredelitev do navedb tožnice iz previdnosti, kajti meni, da gre za navedbe, ki se nanašajo na samo premestitev, kar pa je delovno pravno vprašanje, ki ga ni mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu, temveč s tožbo pred delovnim sodiščem. Toženka pojasnjuje tudi okoliščine v zvezi z dogodkom iz januarja 2014, za katerega tožnica meni, da je bil povod za njeno premestitev. Sodišču predlaga, naj tožbo zavrže oziroma podrejeno, naj jo zavrne. Predlaga tudi, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Tožba ni utemeljena.

Uvodoma sodišče ugotavlja, da je tožba pravočasna, saj je bila drugostopenjska odločba glede na spisno dokumentacijo (in tudi glede na navedbe toženke) tožnici vročena 15. 10. 2014. Dne 14. 11. 2014 vložena tožba (tega dne poslana priporočeno po pošti in naslovljena na Upravno sodišče, ki je pošiljko prejelo 17. 11. 2014) je torej ob upoštevanju prvega odstavka 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter drugega odstavka 29. člena tega zakona pravočasna; glede na to so navedbe toženke, da je tožba prepozna, neutemeljene.

Sodišče dalje ugotavlja, da tožnica v uvodnem delu tožbe sicer navaja, da gre za tožbo zaradi odprave prvostopenjske odločbe, vendar v tožbenem predlogu nato predlaga odpravo upravnih odločb obeh stopenj. Ker je v obravnavani zadevi prvostopenjska odločba (tista) odločba, s katero je odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi tožnika in zgolj to je glede na 2. člen ZUS-1 dopustno izpodbijati v upravnem sporu, je sodišče štelo, ne da bi poslalo tožbo v popravo, da tožnica izpodbija le odločbo organa prve stopnje.

V obravnavani zadevi je sporna odločitev prvostopenjskega organa, da se tožnico (s 1. 9. 2014) razreši naziva sekretarka, ki je naziv druge stopnje, prvega kariernega razreda, in se jo imenuje v (nižji) naziv višja svetovalka I - kot naziv četrte stopnje, drugega kariernega razreda.

Po 2. točki 91. člena ZJU se uradnik razreši naziva v primeru premestitve iz poslovnih razlogov.

Na to zakonsko določbo in ugotovitev o tem, da je tožnica zaradi reorganizacije v organu, uvedene s Pravilnikom, katerega pričetek veljavnosti je 1. 9. 2014, in s katerim je ukinjeno delovno mesto podsekretar, šifra 409, na katero je bila s pogodbo o zaposlitvi s 1. 10. 2007 za nedoločen čas razporejena tožnica, premeščena (na podlagi četrtega odstavka 158. člena ZJU) na prosto uradniško delovno mesto višji svetovalec, šifra 1172, pa je sporno odločitev o razrešitvi naziva in imenovanju v nižji naziv prvostopenjski organ tudi oprl. Ob tem okoliščini, da je (bilo) s Pravilnikom s 1. 9. 2014 ukinjeno delovno mesto, na katerem je delo opravljala tožnica, in da ji je bil posledično izdan sklep o premestitvi z dne 1. 9. 2014 (na delovno mesto višji svetovalec, šifra 1172), nista sporni. Tožnica zgolj meni, da spremembe v notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v organu niso bile izvedene pravilno in zakonito ter se ne strinja s premestitvijo na drugo uradniško delovno mesto – višji svetovalec, šifra 1172, saj za sklep o premestitvi z dne 1. 9. 2014 zatrjuje, da je nezakonit. Vendar to niso okoliščine, ki bi bile relevantne za obravnavano zadevo: pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v organu se kot splošni akt delodajalca lahko izpodbija pred delovnim sodiščem, v kolektivnem delovnem sporu (6. člen, točka c Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, v nadaljevanju ZDSS-1), prav tako se pred delovnim sodiščem lahko izpodbija sklep o premestitvi, v individualnem delovnem sporu (5. člen prvi odstavek, točka b ZDSS-1). Tožnica za Pravilnik tudi ne navaja, da bi ne bil uveljavljen s 1. 9. 2014, in tudi drugih razlogov sodišče ne vidi, da bi ne moglo šteti, da gre za veljaven splošni akt delodajalca. Sklep o premestitvi z dne 1. 9. 2014, izdan tožnici, pa glede na tretji odstavek 24. člena ZJU tudi pravno učinkuje, ne glede na morebitna uporabljena pravna sredstva. Glede na to je po presoji sodišča prvostopenjski organ izpodbijano odločbo mogel izdati, saj je za to imel podlago v dejstvih in okoliščinah, relevantnih glede na 2. točko 91. člena ZJU, ki razrešitev naziva iz poslovnih razlogov dopušča - obstajala sta veljaven Pravilnik, s katerim je bilo ukinjeno delovno mesto podsekretar, s šifro 409 (na katerem je tožnica opravljala delo v nazivu sekretarka), in izvršljiv oziroma pravno učinkujoč sklep o premestitvi tožnice za nedoločen čas na delovno mesto višji svetovalec, s šifro 1172. V skladu s četrtim odstavkom 158. člena ZJU je bila tožnica tudi pravilno imenovana v najvišji naziv prvega nižjega kariernega razreda, v katerem se lahko opravlja delo na prostem uradniškem delovnem mestu, na katero je bila premeščena (višji svetovalec), to je v naziv višje svetovalke I, kar je naziv četrte stopnje, drugega kariernega razreda (85. člen ZJU).

Sodišče še dodaja, da bo morebitno spremenjeno dejansko stanje, če bi tožnica v delovnem sporu uspela izpodbiti sklep o premestitvi ipd., podlaga tudi za spremembo izpodbijane odločbe o razrešitvi naziva in imenovanju v nižji naziv.

Za odločitev v tej zadevi glede na 2. točko 91. člena ZJU niso pravno relevantne tožbene navedbe, da sklep o premestitvi nima razlogov za premestitev na drugo, nižje vrednoteno delovno mesto in da tudi z drugostopenjskim aktom ta kršitev ni odpravljena; da namen sprememb v notranji organizaciji organa ter sistemizaciji delovnih mest ni bila racionalizacija poslovanja; da ni bila izdelana analiza delovnih opravil in delovnih postopkov; da se obseg del in nalog tožnice do ukinitve delovnega mesta, na katerem je opravljala delo, ni zmanjšal ter da so bile njene naloge dodeljene drugim sodelavcem; navedbe se namreč nanašajo na delovno pravna vprašanja in jih je mogoče uveljavljati v delovnih sporih pred delovnim sodiščem. Zato kot nepotrebnih sodišče tudi ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagala tožnica za dokazovanje prej povzetih navedb, podanih v smeri, da sklep o premestitvi in Pravilnik nista zakonita.

Prav tako so za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe nerelevantne tožbene navedbe, da se je pri premestitvi tožnice postopalo diskriminatorno, in sicer kot posledica predhodnega dogajanja pri prvostopenjskem organu (podrobnejše navedbe so podane v pritožbi, in sicer da naj bi bila podana ocena o škodljivosti dogodka v januarju 2014 za organ, odgovornost zanj pa nekritično pripisana tožnici). Vprašanje zakonitosti premestitve je po že navedenem delovno pravno vprašanje, ki ga v tem sporu ni mogoče uveljavljati; zato sodišče tudi ni sledilo dokaznim predlogom tožnice, ki se nanašajo na dokazovanje, da je bil dogodek v januarju 2014 razlog za premestitev tožnice.

Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, kadar sodišče (med drugim) tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.