Jedro

164. člen ZD določa oficiozno naravo zapuščinskega postopka. Postopek se torej ne začne in ne teče po volji strank, zato je tudi procesna dispozicija strank (umik tožbe in soglasje k umiku) prilagojena naravi nepravdnega oziroma zapuščinskega postopka. Sodišče je ravnalo pravilno, ko je vzelo umik predloga dedinj na znanje in postopek ustavilo, saj soglasja dedinje (pritožnice) za to ni potrebovalo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Vsaka stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom vzelo na znanje umik predloga dedinje V. K. in M. P. za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju in postopek za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju ustavilo.

Zoper sklep se je pritožila dedinja B. S.. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka v zvezi s kršitvijo določb 163. člena Zakona o dedovanju. Navaja, da bi lahko dedinji V. K. in M. P. njun predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju umaknili le z njeno privolitvijo, ki pa je ni podala, saj je umiku predloga vseskozi nasprotovala. Navaja še, da so bile pokojnine za čas skrbništva dedinje B. S. dedinjama M. P. in V. K. že v celoti plačane v letu 2004, kar pa sta ti v predlogu za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju zamolčali in zahtevali dedovanje že izplačanih najemnin.

Dedinji V. K. in M. P. v odgovoru na pritožbo pritožbene navedbe zanikata in predlagata zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je vzelo umik predloga dedinj za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju na znanje in postopek za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju ustavilo.

Zakon o dedovanju (1) v 163. členu določa, da se v zapuščinskem postopku uporabljajo določbe pravdnega postopka, če ni s tem zakonom drugače določeno. V 164. členu pa zakon določa, da se zapuščinski postopek uvede po uradni dolžnosti, s čimer podaja naravo zapuščinskega postopka, ki se razlikuje od pravdnega postopka.

Pravna teorija je večkrat skušala ugotoviti razlike med civilnimi pravdnimi in civilnimi nepravdnimi zadevami, vendar so ostala prizadevanja pravne teorije brez uspeha (2). Po teoriji spora spadajo med civilne zadeve le tiste zadeve, ki so med strankami sporne, v nepravdnih postopkih pa sodišče rešuje nesporne zadeve. Po teoriji strank v civilni pravdi nastopajo nosilci nasprotujočih si interesov, v nepravdnem postopku udeleženci nimajo nasprotujočih interesov itd. Vendar se v nepravdnem postopku pogosto rešujejo sporne zadeve, odločbe sodišča izdane v pravdnem postopku imajo pogosto preventiven namen in oblikovalen oziroma konstitutiven značaj. Pragmatično bi lahko zadeve razmejili tako, da je odvisno ali gre za pravdno ali nepravdno zadevo od tega, kakšen postopek je za reševanje predvidel zakonodajalec. Pravdni ali nepravdni. Glede razlike med obema postopkoma je mogoče posplošeno ugotoviti, da so norme civilnega pravdnega postopka veliko bolj stroge, nepravdni postopki pa so v mnogočem razbremenjeni določenih formalnosti. Prilagoditi jih je treba področju, kamor spadajo pravna razmerja, o katerih odloča sodišče v nepravdnem postopku. Pravdni postopek se praviloma začne na predlog (tožbo strank) in je uveljavljeno načelo dispozitivnosti. Nepravdni postopki se začnejo in vodijo po uradni dolžnosti, tako da je v njih temeljno načelo oficialnosti. Tako je tudi v tem primeru.

164. člen ZD določa oficiozno naravo zapuščinskega postopka. Postopek se torej ne začne in ne teče po volji strank, zato je tudi procesna dispozicija strank (umik tožbe in soglasje k umiku) prilagojena naravi nepravdnega oziroma zapuščinskega postopka. Sodišče je ravnalo pravilno, ko je vzelo umik predloga dedinj na znanje in postopek ustavilo, saj soglasja dedinje (pritožnice) za to ni potrebovalo.

Ostale pritožbene navedbe o tem, da sta bili dedinji V. K. in M. P. že izplačani, na odločanje o izpodbijanem sklepu nimajo vpliva.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako tudi ne pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno izpodbijani sklep potrditi in pritožbo zavrniti (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (3)). Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, ostali dve dedinji pa z odgovorom na pritožbo nista pripomogli k rešitvi zadeve, krijejo vsaka svoje stroške pritožbenega postopka (154., 155. in 165. člen ZPP).

(1) Ur. l. SRS št. 15/76 in naslednji, v nadaljevanju ZD

(2) Tako Triva, Dika, Belajac stran 45 in Juhart stran 99

(3) Ur. l. RS št. 73/2007 – UPB3 in 45/2008, v nadaljevanju ZPP