Jedro

Podpis pravne osebe, ki lahko pravna (procesna) dejanja opravlja le preko zakonitih zastopnikov (78. člen ZPP), sestavljajo firma (v obliki pečata ali posebej zapisana, praviloma skupaj s pečatom), navedba imena in funkcije osebe, ki je upravičena za njeno zastopanje, ter njen lastnoročni podpis. Te sestavine podpisa služijo funkciji podpisa, ki je v izkazovanju istovetnosti vlagatelja oziroma v avtorizaciji pritožbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 8 dni plačati 143,47 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 22. 10. 2022 dalje do plačila (I. točka izreka izpodbijane sodbe) in da tožena stranka nosi tudi stroške postopka (II. točka izreka izpodbijane sodbe).

2. Zoper citirano sodbo je tožena stranka vložila laično pritožbo. Konkretnih pritožbenih razlogov v tej ni navedla, je pa iz njenih navedb mogoče razbrati, da se ne strinja z dejanskim stanjem, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče tako _„naproša, da še enkrat prouči sodbo in razsodi korektno glede stroškov postopka, ki so nastali namensko škodovati naši firmi s strani A., in s tem hkrati prikriti dejansko stanje in povzročeno gospodarsko škodo naši firmi s svojimi neodgovornimi postopki, saj od takrat naprej, kljub našim korektnim odnosom in kvaliteti izdelave več ne poslujemo z B.“_. 3. Na pritožbo tožene stranke je tožeča stranka odgovorila s predlogom, da jo pritožbeno sodišče zavrne, sodbo sodišča prve stopnje potrdi, odloči pa še o stroških postopka. Pritožbene stroške je tožeča stranka priglasila v specificiranem stroškovniku na sami vlogi.

4. Obravnavani spor je gospodarski spor majhne vrednosti - tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP). O pritožbi je zato na podlagi določbe petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica.

5. Pritožba je nepopolna.

6. Po 4. točki 335. člena ZPP je podpis pritožnika obvezna sestavina pritožbe. Če pritožba ni podpisana, je nepopolna (tretji odstavek 343. člena ZPP).

7. Podpis pravne osebe, ki lahko pravna (procesna) dejanja opravlja le preko zakonitih zastopnikov (78. člen ZPP)1, sestavljajo firma (v obliki pečata ali posebej zapisana, praviloma skupaj s pečatom), navedba imena in funkcije osebe, ki je upravičena za njeno zastopanje, ter njen lastnoročni podpis. Te sestavine podpisa služijo funkciji podpisa, ki je v izkazovanju istovetnosti vlagatelja oziroma v avtorizaciji pritožbe.2

8. Tožena stranka (gospodarska družba, ki je organizirana v pravnoorganizacijski obliki družbe z omejeno odgovornostjo) je vložila pritožbo, v kateri je navedena le njena firma in ime C. C. (ne pa tudi, v kakšnem svojstvu slednji nastopa). Taka pritožba glede na obrazložitev iz prejšnje točke tega sklepa ni popolna. Ne vsebuje namreč (lastnoročnega) podpisa, konkretno osebe, ki je upravičena za zastopanje tožene stranke.

9. Nepodpisano pritožbo sodišče zavrže (prvi in tretji odstavek 343. člena ZPP), ne da bi jo pred tem vrnilo vložniku v dopolnitev. Po določbi 336. členu ZPP se namreč v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Tožena stranka je bila v pravnem pouku izpodbijane sodbe na podlagi šestega odstavka 324. člena na vse navedeno izrecno opozorjena. Pritožbeno sodišče je zato ni pozvalo k odpravi pomanjkljivosti, ampak je njeno pritožbo na podlagi 352. člena ZPP kot nepopolno zavrglo.

10. Če sodišče pritožbo zavrže, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njo (prim. prvi odstavek 165. člena ZPP).

11. Tožena stranka svojih pritožbenih stroškov ni priglasila, zato je odločanje o njih odpadlo, stroške odgovora na pritožbo pa pritožbeno sodišče ocenjuje kot nepotrebne (prvi odstavek 155. člena ZPP), zaradi česar je odločilo, da jih tožeča stranka krije sama.

1 V skladu s prvim odstavkom 32. člena ZGD-1 gospodarsko družbo zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona (zakoniti zastopnik). 2 Tako Vrhovno sodišče RS v sklepu I Up 216/2016 z dne 26. 8. 2016.