Jedro

Stranka ima vse do izdaje odločbe pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Celju št. Bpp 265/2023 z dne 21. 8. 2023 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,50 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženka je v izpodbijani odločbi ugotovila, da je bila tožnici z odločbo Bpp 265/2023 z dne 15. 2. 2023 neupravičeno dodeljena nujna brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP). Odločila je, da je tožnica dolžna stroške neupravičeno pridobljene BPP v višini 152,26 EUR v roku 30 dni nakazati na račun toženke, po poteku tega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica 14. 2. 2023 vložila prošnjo za dodelitev BPP za dopustitev revizije zoper sodbo Višjega sodišča v Celju št. Cp 430/2022 z dne 11. 1. 2023. Toženka je zaradi iztekajočega se roka odobrila nujno BPP v obliki pravnega svetovanja, za izvajanje BPP pa je določila odvetnico A. A. Pomoč je bila prosilki odobrena zaradi nevarnosti zamude roka za opravo določenega procesnega dejanja (v skladu z določbami 36. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči – v nadaljevanju ZBPP). Po preverbi podatkov pa je toženka ugotovila, da je tožnica solastnica deleža na nepremičninah, kjer ne prebiva. Upoštevaje podatke GURS je namreč toženka ugotovila vrednost tožničinega solastniškega deleža na nepremičninah v k. o. ... in k. o. ... v vrednosti 18.459,50 EUR. Pri tem ni upoštevala nepremičnine, ki predstavlja stanovanjsko stavbo, kjer tožnica prebiva. Vrednost solastniškega deleža nepremičnin in vrednost priklopnega vozila pa skupaj znašata 22.459,50 EUR in presegata z zakonom določen premoženjski cenzus, ki je v času vložitve vloge znašal 20.250,72 EUR. Tako je bilo ugotovljeno, da je bila tožnici z odločbo 25. 2. 2023 nujna BPP dodeljena neupravičeno in jo je dolžna vrniti v višini 152,26 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da so podane bistvene kršitve določb postopka, da je bilo nepravilno ugotovljeno dejansko stanje in da je bila podana kršitev določb materialnega prava. Bistven argument njene tožbe je, da ima res v lasti 1/2 nepremičnin parc. št. 457/2 in ½ parc. št. 427/8, obe k. o. ... ter ½ parc. št. 535/1 in 1/3 nepremičnine parc. št. 292/2, obe k. o. ..., vendar izpostavlja, da iz evidenc GURS ne izhajajo realne tržne vrednosti. Nepremičnine v k. o. ... so bile pridobljene v dednem postopku in so v naravi predstavljale 60 let staro in dotrajano stanovanjsko hišo. Tožnica se je z bratom dogovorila, da po smrti matere prevzame posest na navedenih nepremičninah, on pa je staro stanovanjsko hišo v celoti prenovil in se je na račun njegovih vlaganj bistveno povečala vrednost objekta. Sama pa se je svojemu deležu na parc. št. 293/2 odrekla. Zaradi bratovih vlaganj je tožničin solastniški delež minimalen oziroma celo ničen. Solastniški delež v višini 1/3 na navedeni parcelni številki je zgolj formalen. Prav tako opozarja, da tožnici ni bila dana možnost, da se izjavi glede dejstev in okoliščin, ki jih je toženka ugotovila v zvezi z njenim materialnim položajem, konkretno z vrednostjo njenih solastnih nepremičnin. Predlaga, da se tožbi ugodi in se odločba BPP odpravi in vrne toženki v ponovno odločanje. Predlaga tudi stroške postopka.

4. Toženka je po pozivu sodišču posredovala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

**K I. točki izreka**

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je predmet presoje odločitev toženke, s katero je ta ugotovila, da je bila tožnici nujna BPP neupravičeno dodeljena in da je dolžna znesek dodeljene BPP v višini 152,26 EUR vrniti.

7. ZBPP dodelitev nujne BPP ureja v 36. členu. Če bi zaradi odločanja o prošnji za BPP ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje, mu pristojni organ za BPP na podlagi omenjene zakonske določbe po presoji izpolnjevanja pogojev iz 24. člena ZBPP, ne glede na njegov materialni položaj, nemudoma dodeli BPP samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam. Takšna prošnja se vloži najpozneje tri delovne dni pred iztekom roka za opravilo nujnega pravnega dejanja. Če je vložena po izteku navedenega roka, se jo zavrže kot prepozno, če se oceni, da v tako kratkem roku prosilcu ne bo mogoče zagotoviti osebe, pooblaščene za izvajanje pravne pomoči. Strokovna služba za BPP preveri materialni položaj prosilca v 15 dneh po dodelitvi nujne BPP iz prvega odstavka tega člena. Na podlagi ugotovitev strokovne službe za BPP iz prejšnjega odstavka izda pristojni organ za BPP prosilcu odločbo o upravičenosti do BPP.

8. V skladu s prvim odstavkom 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri ugotavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. V skladu z drugim odstavkom 14. člena ZBPP pa se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. 9. Sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločitev temelji na podatkih o vrednosti nepremičnin ½ solastniških deležev tožnice na parc. št. 457/2 in 427/8, obe k. o. ... ter ½ solastniškem deležu tožnice na nepremičninah parc. št. 535/1 in 1/3 solastnem deležu tožnice na nepremičnini parc. št. 293/2, obe k. o. ..., ki so glede na tožničin solastniški delež, po podatkih GURS, vredne skupaj 18.459,50 EUR. Organ za BPP sicer pravilno ni upošteval solastniški delež na parc. št. 427/4 k.o. ..., ki je stavba, kjer tožnica prebiva. Tožnica je bila pravilno pozvana, da sporoči vrednost bivanjske prikolice.

10. V zadevi je ugotoviti, da je toženka pridobila podatke po uradni dolžnosti glede nepremičnin. Ti podatki pa so bili odločilni za odločitev, da je bila tožnici BPP dodeljena neupravičeno in da jo je dolžna povrniti, saj je bilo ugotovljeno, da vrednost njenega premoženja (solastnih deležev na nepremičninah, ki se upoštevajo) skupaj s prikolico znaša 22.459,50 EUR, s čimer presega z zakonom določen premoženjski cenzus, ki je v času vložitve vloge znašal 20.250,72 EUR.

11. Sodišče ugotavlja, da tožnici v obravnavanem primeru pred izdajo izpodbijane odločbe ni bila dana možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, ki jih je toženka ugotovila po uradni dolžnosti in so bistvenega pomena za odločitev. Tretji odstavek 14. člena ZBPP namreč jasno določa, da ne glede na določbe prejšnjih dveh odstavkov se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, če prosilec ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji. Tožnica se je o navedenih razlogih lahko izjasnila šele v upravnem sporu, v katerem je očitek nepopolne ugotovitve dejanskega stanja utemeljevala s podatkom, da pri odločanju upoštevane nepremičnine, predvsem 1/3 vrednosti nepremičnine 293/2 k. o. ... predstavljajo nepremičnine, ki so dotrajana stanovanjska zgradba, ki pa jo je brat obnovil na račun obsežnih vlaganj, s katerimi je bistveno povečal vrednost objekta in bi v postopku delitve nepremičnin na račun bratovih vlaganj bila vrednost tožničinega solastniškega deleža minimalna. Tožnici tekom upravnega postopka ni bila dana možnost, da se o teh dejstvih izjasni.

12. Organ za BPP je odločil v postopku glede nepremičnin, ne da bi pred izdajo odločbe stranki omogočil, da se o listinah, ki jih je vzel za podlago svoje odločitve, izjavi. Kadar gre za primer, ko je bil postopek uveden na zahtevo stranke (kar je bil prvoten postopek za dodelitev BPP), dejansko stanje, ugotovljeno s strani organa, pa se ne sklada z dejanskim stanjem, ki ga je navedla stranka, temveč je takšno, da ni mogoče ugoditi zahtevku stranke, ni mogoče odločati v skrajšanem ugotovitvenem postopku v skladu s 144. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ker je treba zaradi zavarovanja njenih pravic ali koristi stranko zaslišati1, oziroma ji dati možnost, da se stranka o novo ugotovljenem dejstvu, ki je drugačno od tistega, ki ga je navajala stranka, izjavi (kar zahteva tudi zgoraj navedena določba tretjega odstavka 14. člena ZBPP). Zato bi moral organ za BPP pred izdajo izpodbijane odločbe tožnico z ugotovljenim dejanskim stanjem, ki se nanaša na vrednost nepremičnin, ki se upoštevajo pri ugotavljanju premoženja v zvezi z uveljavljanjem BPP, seznaniti in ji dati možnost, da se o njem izjavi. Tožnica pred izdajo izpodbijane odločbe dejansko ni imela možnost ugovarjati ugotovljenemu dejanskemu stanju.

13. Načelo zaslišanja stranke oz. pravica do izjave in sodelovanja v postopku iz prvega odstavka 9. člena ZUP je eno izmed temeljnih načel upravnega postopka, katerega določbe se uporabljajo tudi v postopkih dodeljevanja BPP (drugi odstavek 34. člena ZBPP). Preden se izda odločba, je treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (zaslišanje stranke). Podrobneje je pravica do izjave konkretizirana v 146. členu ZUP, ki v prvem in drugem odstavku določa, da ima stranka pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka in za dosego namena, ki ga ima ta postopek, dajati potrebne podatke ter braniti svoje pravice in z zakonom zavarovane koristi, navajati sme dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev zadeve in izpodbijati pravilnost ugotovljenih dejstev, ki se ne ujemajo z njenimi navedbami. Vse do izdaje odločbe ima pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve. Posledično pa v skladu s četrtim odstavkom 146. člena ZUP pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe.

14. Tako je podana bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

15. Ker je po presoji sodišča toženka z opustitvijo načela zaslišanja stranke zagrešila bistveno kršitev pravil postopka, ki narekuje odpravo izpodbijane odločbe, je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo v smislu tretjega in četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo toženki v ponovni postopek, v katerem naj le-ta, skladno s stališčem sodišča, ki se tiče postopka, o zadevi ponovno odloči. 16. V ponovljenem postopku bo moral organ za BPP odpraviti zgoraj navedeno bistveno kršitev pravil postopka in o svojih ugotovitvah v zvezi z vrednostjo tožničinega premoženja slednji dati možnost, da se izjavi.

17. V obravnavani zadevi je sodišče v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti.

**K II. točki izreka:**

18. Ker je sodišče ugodilo tožbi in izpodbijano odločbo odpravilo, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Zadeva je bila rešena brez glavne obravnave in ker je tožnico v postopku zastopala odvetnica, je po drugem odstavku 3. člena Pravilnika upravičena do povračila stroškov v višini 285,00 EUR, ob upoštevanju 22 % DDV pa v skupni višini 347,70 EUR. Toženka je stroške dolžna povrniti tožnici v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena v zvezi s 378. členom Obligacijskega zakonika).

1 Tako Erik Kerševan in Vilko Androjna: Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, 2. spremenjena in dopolnjena izdaja, GV založba, Ljubljana 2017, str. 287.