Up-702/03 - 4

20. 9. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 31. avgusta 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 907/2003-2 z dne 28. 8. 2003 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča št. U 754/2003-7 z dne 17. 7. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Vrhovno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo pritožbo pritožnika zoper 1. in 2. točko izreka sklepa Upravnega sodišča, s katerima je to njegovo tožbo in zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo, ker je menilo, da kljub dopolnitvi tožbe ne more obravnavati zaradi nerazumljivosti. S 3. točko izreka sklepa je Upravno sodišče pritožnika oprostilo plačila sodnih taks.

2.Pritožnik zatrjuje kršitve 14., 22., 23. in 35. člena Ustave. Kršitve navedenih pravic utemeljuje s tem, da je Upravno sodišče v postopku ravnalo nezakonito "z namenom, da njegovo tožbo zavrne in onemogoči pravdni postopek", saj mu je po vložitvi tožbe poslalo dopis, v katerem je zahtevalo dopolnitev tožbe, čeprav jo je vložil v skladu z določbami 1., 2. in 3. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. - ZUS). V njej naj bi natančno navedel, kaj naj sodišče ugotovi, ter pojasnil dejstva in predložil dokaze.

Sodišče naj bi terjalo tudi, naj predloži potrdila o dohodkih in o dohodkih svojih staršev, čeprav jih je tožbi že priložil in so starši pokojni. Vrhovno sodišče naj bi enako "onemogočalo pravdni postopek v zadevi gradenj za vasjo Breg".

Njegova odločitev naj bi pomenila, "da kraja statusa stavbnega zemljišča (poleg drugih nepravilnosti) ni poseg v njegove ustavne pravice", torej "je legitimno dejanje".

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v upravnem sporu, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

4.Kršitev 22. člena Ustave je v postopkih pred sodišči izraz pravice iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Vendar pritožnik napačno razume ustavnopravno relevantni standard arbitrarne oziroma samovoljne odločitve, ki v določenih primerih lahko utemelji kršitev pravice iz 22. člena Ustave. Oceno arbitrarnega ravnanja lahko Ustavno sodišče izreče le v primeru, ko sodišče svoje odločitve ni utemeljilo s pravnimi argumenti, zaradi česar je utemeljen sklep stranke, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, pač pa na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev. O samovolji sodišča pa govorimo takrat, kadar je odločitev sodišča že na prvi pogled očitno napačna. Tega pa izpodbijanima sklepoma ni mogoče očitati. Sodišči sta svoji odločitvi oprli na določbi 28. in 29. člena ZUS ter ju utemeljili z razumnimi in logičnimi pravnimi argumenti. Pri tem je po petem odstavku 69. člena ZUS pritožba zoper sklep o začasni odredbi dovoljena v treh dneh. Pritožnik je pravico do sodnega varstva izkoristil, več kot to 23. člen Ustave ne zagotavlja. Kolikor pritožnik celo obvestilo Upravnega sodišča glede odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks, s katerim se sicer strinja, razume po svoje, to samo po sebi ne pomeni kršitve pravic iz 35. člena Ustave. Ker z izpodbijanima sklepoma očitno niso bile kršene človekove pravice in svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan