Jedro

Predlagatelj je z (obrazloženimi) pripombami, na katere kljub zaslišanju izvedenca ni dobil zadovoljivega odgovora, vzbudil dvom v pravilnost izvedenskega mnenja. Kljub zahtevi predlagatelja izvedenec ni hotel razkriti vsebine pogovora (na domu staršev nasprotne udeleženke, kjer nasprotna udeleženka živi, ob prisotnosti njenega očeta) z nasprotno udeleženko in tudi ni (na razumljiv) način pojasnil „tehnike sporazumevanja“.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep z dne 27. 11. 2013 se ugodi in se sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožba zoper sklep z dne 2. 1. 2014 se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 27. 11. 2013 zavrnilo predlog za odvzem poslovne sposobnosti I. S. in odločilo, da se I. S. ne odvzame pravica voliti in biti izvoljen. Hkrati je odločilo, da bo o stroških odločilo s posebnim sklepom.

2. S sklepom z dne 2. 1. 2014 je sodišče prve stopnje odločilo, da se sodnemu izvedencu psihiatrične stroke dr. M. K. za opravljeno izvedensko delo odmeri nagrada in nadomestilo za stroške v skupnem znesku 321,75 EUR, da se od priznanega bruto zneska izvedenine obračuna prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 28,47 EUR, da se skupno plačilo 350,22 EUR opravi iz založenega predujma, da je manjkajoči predujem v višini 253,17 EUR dolžan založiti predlagatelj, in da se plačilo izvede najkasneje v 45-tih dneh po izdaji sklepa.

3. Zoper oba sklepa se pritožuje predlagatelj. Zoper sklep z dne 27. 12. 2013 se predlagatelj pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da ga pritožbeno sodišče razveljavi in samo odloči o delni omejitvi poslovne sposobnosti oziroma podredno, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Odloči naj tudi, da se izvedencu ne prizna nagrada. Ne glede na odločitev, pa naj odloči o pritožnikovi zahtevi iz naslova varstva osebnih podatkov. Postopek za odvzem poslovne sposobnosti služi zavarovanju pravic oseb in varnosti pravnega prometa, ker ne gre samo za pridobivanje pravic, temveč tudi prevzemanje obveznosti. Pomembno je, da se osebo zavaruje pri poslih, ki so tako pomembni, da bistveno vplivajo na njeno življenje. Predmetni postopek je predlagatelj sprožil, ker obstaja dejanska potreba po tem postopku. Uvedbo postopka je celo predlagal Center za socialno delo X. (v nadaljevanju CSD X.), predlagatelj pa se je s tem strinjal (zadeva 584-28/2007 CSD X.). Motorična oviranost (nesposobnost pisanja ali govorjenja zaradi fizičnega vzroka) ni razlog za odvzem poslovne sposobnosti, vendar med fizične vzroke ni mogoče šteti poškodb možganov, ki vplivajo na kognitivne sposobnosti. Nerazumna dejanja nasprotne udeleženke, ki posegajo tudi v pravice njune mladoletne, 11-letne hčerke N. S. (zahteva, da ob celotni skrbi za mladoletno hči, skrbi še za nasprotno udeleženko, ki naj ji plačuje bivanje v bivalni skupnosti, ob tem, da je že dano zahtevo predlagatelja za plačilo namestitve v bivalni skupnosti za namen rehabilitacije s strani Kliničnega centra v Ljubljani sedanji zastopnik nasprotne udeleženke umaknil (listine v spisu 584-2007 pred CSD X.), da njen zastopnik odreka pravico odškodnine proti Kliničnemu centru v Ljubljani (postopek III P 1229/2010) lastni hčerki nasprotne udeleženke), kažejo na nezmožnost, da nasprotna udeleženka sama zastopa svoje interese, brez pomoči skrbnikov, trenutno svojcev. Povsod je aktivno prisoten njen oče (obravnave pri izvedencih, osebni obiski in vloge na CSD, obiski banke, zdravnika, postopki, ki zadevajo izvajanje roditeljskih pravic nasprotne udeleženke). Nezmožnost oziroma tako ravnanje je posledica doživete obsežne možganske kapi. Izpodbijani sklep je „nesklepčen“ in ga ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje povzema in v celoti sprejema ugotovitev izvedenca, da je nasprotna udeleženka sposobna sama razumeti vsebino pogodb (oziroma pisano in govorjeno besedo) in, da ima težave samo s podajanjem svojega mišljenja navzven. Ugotavlja (15. stran) da gre pri nasprotni udeleženki za organsko okvaro, ki vpliva le na fizično stanje nasprotne udeleženke (ZPIZ, Komisija II. stopnje povzema, da gre za zmanjšano delovanje vseh mentalnih sistemov), čeprav povzema (12. stran) tudi izpovedbo izvedenca, da je nasprotni udeleženki treba vse zadeve „prevajati“ v enozložne stavke. Iz novejšega logopedskega poročila (sodišče ga kljub predlogu predlagatelja ni pridobilo), o katerem se sodišče ne želi izreči, pa je razvidno, da ima preiskovanka težave z razumevanjem enostavnih in enoznačnih stavčnih struktur, sestavljenih navodil ne more izvesti, ne more pisati ne govoriti. Navedeno kaže, da ima nasprotna udeleženka velike težave z razumevanjem in da okvara možganov ne vpliva samo na fizično stanje, temveč je prizadeto tudi sprejemanje, razumevanje informacij in ne samo podajanje informacij navzven. Do tega bistvenega dejstva se sklep ne opredeli. Sklep odločitev opira tudi na ugotovitve CSD X., da za potrebe predmetnega postopka nasprotni udeleženki ni treba postaviti skrbnika. Podlaga za tako ugotovitev je zapisnik CSD X. št. 1221-32010-10 (razgovor med uradno osebo CSD in nasprotno udeleženko), iz katerega izhaja, da je nasprotna udeleženka samostojno podajala ustne izjave celo v pravilnih stavčnih strukturah (in to celo brez pomoči „prevajalca“). Na ta nasprotja je bilo sodišče izrecno opozorjeno v več vlogah, vendar se do njega ni opredelilo. Zaradi opiranja sklepa na listine, ki so same s sabo v nasprotju, je izpodbijani sklep „nesklepčen“, saj ga ni mogoče preizkusiti. Izvedensko mnenje, ki ga kot podlago odločitve upošteva sklep, se opira na mnenje izvedencev, ki izkazujejo lažno stanje. Izvedenec dr. Ž. je mnenja, da preiskovanka brez problema piše, izvedenec dr. Z. pa, da brez problema govori, le da je nekaj več časa potrebovala za kakšno besedo. Slednji uporablja neprimerne teste in podaja teoretično nemogoče rezultate takega testiranje – KPSS, kot je razvidno iz priložene strokovne literature. Psihološko poročilo dr. A. S., zaposlene v UKC,ki ga upošteva izvedenec, je delano očitno v korist UKC. Izkazuje bistveno boljše stanje od dejanskega, kar UKC lahko uporabi v sporu s tožnico (tožnica je vložila tožbo za plačilo odškodnine, ki se vodi v postopku III P 1229/2010), s čimer bo nasprotni udeleženki nastala nepopravljiva škoda. Sicer pa je dr. A. S. v postopku N 114/2011 pričala v škodo pritožniku. Iz izvedenskega mnenja ni jasno razvidno, kaj so domneve izvedenca, kaj so ugotovitve, ki jih je izvedenec povzel od drugih, do katerih ugotovitev in s katerimi postopki oziroma s katerim metodološkim pristopom je prišel do posameznih lastnih ugotovitev. Dvom v pravilnost mnenja izvedenca je izpostavil že izvedenec dr. V. v postopku N 114/2011. Izvedenec, ki je v (pisnih) mnenjih zatrjeval, da ima nasprotna udeleženka le motorično težavo, da ima težave pri podajanju mišljenja navzven, je ob zaslišanju priznal, da ima nasprotna udeleženka težave z razumevanjem, da ji je treba vse prevajati v enostavne in enoznačne stavčne strukture, pri čemer se ne opredeli, kakšen vpliv ima to na razumevanje. Izvedenec se ne opredeli, posledica katere kognitivne motnje je izjava oziroma mišljenje nasprotne udeleženke, da sama plačuje oziroma je mesečni strošek plezanja mld. hčere 50.000,00 EUR in v kakšni meri to vpliva na njeno poslovno sposobnost oziroma, kakšna je njena sposobnost razsojanja. Ne pojasni, na osnovi katerih diagnostičnih postopkov (logopedskih, psiholoških, diagnostičnih metod, soočenj v nestrukturiranih življenjskih situacijah – vse opisano v priloženi strokovni literaturi) je sam ugotovil, kolikšna je ta težava in da ta težava ne predstavlja resnih omejitev pri razumevanju oziroma razsojanju (na primer pravnih poslih in prevzemanju njihovih posledic). Kot je razvidno iz priloženih znanstvenih člankov, se s področjem kognitivnih – spoznavnih sposobnosti ukvarjajo nevrologi, ki poznajo povezave med možganskimi poškodbami in motnjami posameznih t.i. višjih živčnih dejavnosti (govor, računanje, spomin), na drugi strani pa so (klinični) psihologi vzpostavili koncepte inteligence in razvili teste za njeno „merjenje.“ Merljivi testi so osnovni diagnostični postopki klinične psihologije in nevropsihologije, kar ovrže odgovore izvedenca v točkah 6 in 9 dopolnitve mnenja. Na zastavljeno vprašanje (10. točka dopolnitve mnenja), ali določene obravnave ne spadajo v področje nevrologov (nevropsihologov), izvedenec vsebinsko ne odgovori. Tudi na druga vprašanja ne poda strokovnih odgovorov. Mnenje je podal izvedenec psihiatrične stroke, ki glede na strokovno literaturo, ki jo prilaga, očitno ni izvedenec ustrezne stroke. Za obravnavo kognitivnih deficitov oziroma za nevrološko pogojene deficite spoznavnih ter eksekutivnih funkcij imajo ustrezna znanja in ustrezne diagnostične metode le nevrologi in klinični psihologi oziroma nevropsihologi. Imenovani izvedenec na tem področju nima ustreznih oziroma zadostnih znanj, niti primernih diagnostičnih metod, da bi lahko samostojno, brez pomoči drugih strokovnjakov, ugotovil dejansko stanje ter podal izvid in mnenje s tega področja. Izvedenec navaja, da je s preiskovanko opravil psihiatrično obravnavo, in da je v psihiatriji bistven diagnostičen postopek pogovor in tehnika pogovora. Testov oziroma strukturiranih vprašalnikov v klinični praksi ni. Predlagatelj ni zatrjeval, da gre pri nasprotni udeleženki za osebo s psihiatrično (duševno motnjo) ter sta izvedenec in sodišče to ugotavljala brez potrebe. Nevrološka motnja oziroma kognitivne težave so pri nasprotni udeleženki posledica obsežnega odmrtja možganovine, kot posledica možganske kapi. Gre za nevrološko poškodbo, ki ima povsem drugačne razsežnosti kot samo motorične motnje. Postavitev drugega izvedenca ustrezne strokovnosti (izvedenca nevrologa ob sodelovanju ustreznih strokovnjakov, kliničnega psihologa, logopeda) je predlagatelj predlagal že v pisni vlogi in na naroku. Sodišče je predlog spremenilo v imenovanje psihologa, ki ga ni mogoče imenovati kot izvedenca v tem postopku. Vztraja, da je treba postaviti drugega izvedenca, tako kot je predlagal. Sodišče ni ugotovilo, kakšna je pri nasprotni udeleženki stopnja oziroma obseg motnje razumevanja, govorjene in pisane besede, vrednotenja vrednosti in v kolikšni meri to vpliva na njeno sposobnost sprejemanja odločitev, kar je ključno za ugotovitev dejanskega obsega poslovne sposobnosti nasprotne udeleženke. Na vprašljivo strokovnost, nepristranskost in moralno primernost izvedenca pa kažejo v izvedenskem mnenju zaničevalne vrednostne sodbe o predlagatelju postopka (ki naj bi bil po izvedenčevem osebnem mnenju celo na nižji stopnji od primitivnih civiliziranih in socialnih zakonitostih bitij na nižji razvojni stopnji od človeka). Ob nasprotujočih si dokazih, mnenju izvedenca, mnenjih dr. S. Z., dr. A. S., zapisnika CSD X. 1221-32010-10 po eni strani in novejšega logopedskega izvida(nasprotna udeleženka ima težave že z razumevanjem enostavčnih, enoznačnih stavčnih struktur,ne uspe izvesti sestavljenih navodil), ki ga sodišče, kljub zahtevi predlagatelja, ni pridobilo, poročila Z. Z. (relativno dobro se znajde v znanih in predvidljivih situacijah, težave ima v neznanem okolju in neznanih situacijah), in iz domačih rehabilitacijskih listin (ni sposobna ne razumeti ne rešiti besednih nalog za nižje razrede osnovne šole), bi bilo pravo dejansko stanje verodostojno mogoče ugotoviti le z zaslišanjem nasprotne udeleženke, kot je predlagal predlagatelj. Sodišče prve stopnje nasprotne udeleženke ni zaslišalo, ker je upoštevalo mnenje izvedenca, da bi zaslišanje trajalo nenormalno dolgo, potrebnih bi bilo več ponovitev, nasprotna udeleženka ni sposobna podajati ne ustnih ne pisnih izjav, potrebna bi bila prisotnost bližnje osebe, poslabšalo bi se ji zdravstveno stanje. Sodišče po eni strani upošteva to mnenje, po drugi pa sprejema zapisnik CSD X. (izjava nasprotne udeleženke, da v predmetnem postopku ne potrebuje skrbnika), iz katerega je razvidno, da nasprotna udeleženka podaja lastne izjave v pravilnih stavčnih strukturah in da to ni imelo za posledico poslabšanja zdravstvenega stanja. Priporočilo izvedenca pa tudi nima podlage v izvedenskih mnenjih dr. Ž. in dr. S. Z. (ni ju bilo mogoče zaslišati), na kateri se izvedensko mnenje opira. Po njunem stališču je nasprotna udeleženka polno opravilno sposobna oseba. Nerazumljivo je, zakaj naj bi se pri psihično zdravem človeku (sklep ugotavlja, da nasprotna udeleženka nima duševnih težav), ki ima samo motorične težave, zaradi zaslišanja bistveno poslabšalo stanje. Razlogi sklepa so sami s sabo v nasprotju. Do razlogov, s katerimi je predlagatelj nasprotoval zavzetemu stališču izvedenca o nesmotrnosti oziroma nesposobnosti zaslišanja nasprotne udeleženke (pritožba zoper sklep o predujmu z dne 24. 6. 2013), se sklep ne opredeli. Še več, te pritožbe niti ne posreduje pritožbenemu sodišču. Samo postavitev pod skrbništvo v predmetni zadevi ne pride v poštev. Sodišče mora odločiti v kolikšnem delu je poslovna sposobnost nasprotne udeleženke omejena, in v katerih poslih potrebuje skrbnika. Še zlasti, ker nasprotna udeleženka celo za izvrševanje roditeljske pravice potrebuje prisotnost očeta. Postavlja se vprašanje sklepanja obličnih poslov glede na ugotovljeno potrebnost „prevajanja“ v nekakšne nižje stavčne strukture zaradi težav z razumevanjem. Predlagatelj prosi, da pritožbeno sodišče odloči tudi o njegovi zahtevi iz naslova varstva osebnih podatkov. Naloži naj izvedencu in sodišču, da se v vseh listinah v tem postopku zbrišejo vrednostne sodbe o pritožniku oziroma, da se že vložene listine nadomestijo z novimi, kjer ne bo osebnih podatkov in vrednostnih sodb, povezanih s predlagateljem. Izvedenec mu pred izdelavo mnenja ni dal možnosti posredovanja ustreznih dokazil, sodišče pa se tudi ni izreklo glede dokazov, ki jih je vložil zaradi izpodbijanja lažnih navedb o pritožniku. Sodišče naj izreče, da izvedenskega mnenja in dopolnitve ni dovoljeno uporabljati v postopkih zaradi vrednostnih sodb o predlagatelju. V primeru nespoštovanja pa naj odloči, da je upravičen do odškodnine, do 5.000,00 EUR, „za vsakokratno uporabljeno tako listino nastalo v predmetnem postopku oziroma za posamezno navedbo iz teh listin“. V kolikor sodišče o tem ne bo odločalo,naj mu pojasni, na kakšen način in pred katerimi organi lahko to uveljavlja.

4. V pritožbi zoper sklep o odmeri stroškov izvedenca z dne 2. 1. 2014 predlagatelj uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da ga pritožbeno sodišče razveljavi in hkrati odloči o povrnitvi preveč plačane izvedenine predlagatelju ter zavrne zahtevek izvedenca po povrnitvi stroškov v celoti, podredno pa, da mu ugodi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Izdani sklep je nesklepčen, napačno je ugotovljeno dejansko in materialno stanje. Predlagatelj je, kot je razvidno iz pritožbi priloženega dokaza, založil predujem za izvedeništvo v višini 700,00 EUR. Z izpodbijanim sklepom je sodišče izvedencu priznalo 350,22 EUR, zato pritožnik ni dolžan doplačati v sklepu navedenega zneska. Dejansko je založil za 349,78 EUR več, kar naj se mu vrne. Kakšnega drugega obvestila ali sklepa o odmeri stroškov izvedencu ni prejel. Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, na kakšni osnovi je sodišče prišlo do navedenega zneska in mu je s tem onemogočeno izpodbijanje stroškovnika izvedenca, s katerim ni bil niti seznanjen. Izvedenec zaradi prekoračitve strokovnih pooblastil, nestrokovnega in nevestnega dela ni upravičen do povrnitve stroškov in se predlagatelj sklicuje na razloge, podane že v pritožbi zoper sklep z dne 27. 12. 2013. Nazadnje opozarja, da je sodišče prve stopnje v predmetni zadevi že izdalo nezakonit sklep 10. 5. 2013, zoper katerega se je pritožil, vendar njegova pritožba ni bila posredovana pritožbenemu sodišču v odločitev.

5. Nasprotna udeleženka je na njegovo pritožbo odgovorila, se opredelila do posameznih pritožbenih očitkov in predlagala, da jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne.

6. Predlagatelj je podal še odgovor na odgovor na pritožbo.

7. Pritožba zoper sklep z dne 27. 12. 2013 je utemeljena, pritožba zoper sklep z dne 2. 1. 2014 ni utemeljena.

O pritožbi zoper sklep z dne 27. 12. 2013

8. V predmetnem postopku je sodišče prve stopnje odločalo o (ponovnem) predlogu za odvzem poslovne sposobnosti nasprotni udeleženki.(1) Predlagatelj, mož nasprotne udeleženke(2), predlog za odvzem poslovne sposobnosti utemeljuje s trditvijo, da nasprotna udeleženka zaradi okvare možganov(3) ni sposobna sama skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.

9. Odvzem poslovne sposobnosti predstavlja hudo omejitev človekovih pravic, saj posamezniku onemogoča, da bi sam odločal o svojih pravicah in koristih, sam oblikoval svojo voljo ter samostojno razpolagal v prometu. Po določbi 44. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) sodišče odloča o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti osebam, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. V postopku mora sodišče ugotoviti (in ustrezno obrazložiti), ali so podani zakonski pogoji za odvzem poslovnem sposobnosti, v čem in na katerih področjih se kaže nezmožnost presoje osebe ter kako to vpliva na njeno življenje. Stopnja odvzema poslovne sposobnosti je odvisna od stopnje prizadetosti psihofizičnega stanja ter zlasti njegovega učinka na voljno sposobnost. 10. Za obstoj poslovne sposobnosti morata biti kumulativno izpolnjeni objektivna in subjektivna predpostavka. Objektivna predpostavka poslovne sposobnosti je polnoletnost, subjektivna predpostavka poslovne sposobnosti pa razsodnost. Razsodnost je sposobnost razumeti pomen svojega dejanja (intelektualna sestavina) in sposobnost ravnati v skladu s tako oblikovano voljo (voljno sestavina.(4)

11. Sklep zavzame stališče, da niso podani pogoji za odvzem poslovne sposobnosti nasprotni udeleženki. Zavzeto stališče temelji na ugotovitvi, da gre pri nasprotni udeleženki za nevrološko obolenje, motorično afazijo, ki je enaka poškodbi in ne vpliva na funkcijo volje (gre za govorno oviro pri izražanju). Sposobnost razumevanja in formiranja volje, mišljenja, hotenja in želja je neprizadeta, ovirana je le pri izražanju svoje volje. Telesna oviranost ter težave pri izražanju, ob neprizadetem psihičnem stanju oziroma voljni sposobnosti, pa ne morejo biti razlog za odvzem poslovne sposobnosti.

12. Pritožnik utemeljeno uveljavlja, da je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, ker mu je bilo onemogočeno dokazovanje. Izvedensko mnenje sodnega izvedenca dr. M. K., na katerem temelji zavzeto stališče sklepa, se opira na izvedenski mnenji dr. Ž. in dr. S. Z. Predložila ju je nasprotna udeleženka (priloga odgovoru na predlog), pridobljeni pa sta bili v postopku pred CSD X. (pritožba se sklicuje na dokumentacijo v tem spisu, ki se je pri CSD X. vodil pod št. 000-28/2007(5)). Sodišče prve stopnje ni sledilo predlagateljevemu predlogu za pridobitev dokumentacije, na katero se opirata izvedenski mnenji dr. Ž. in dr. Z., za pridobitev (novejšega) logopedskega poročila z dne 20. 8. 2009 (ima ga nasprotna udeleženka) in tudi ne celotne dokumentacije iz spisa IV P 1229/2010(6) (vloga predlagatelja 8. 10. 2011 in nadaljnje njegove vloge). V razlogih sklepa ne pojasni, zakaj (obrazloženi) zahtevi predlagatelja ni sledilo.

13. Manjkajo tudi razlogi o odločilnih dejstvih, zato sklepa ni mogoče preizkusiti. Podana je bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Sklep sledi mnenju izvedenca dr. M. K., da je nasprotna udeleženka zaradi nevrološkega obolenja ovirana v podajanju svojega mišljenja, volje, želja in hotenj, ne opredeli pa se do izpovedbe izvedenca ob zaslišanju (na dvanajsti strani jo sicer povzema), da je nasprotni udeleženki treba vse zadeve „prevajati v enozložne stavke“. Slednje namreč kaže, da ima nasprotna udeleženka težave tudi z razumevanjem, kar nedvomno vpliva na presojo sposobnosti razsojanja. O tem odločilnem dejstvu sklep nima razlogov.

14. Sklep temelji (le) na izvedenskem mnenju sodnega izvedenca dr. M. K., ki je po oceni sodišča prve stopnje prepričljivo, brez pomanjkljivosti in notranjih nasprotij, strokovno in natančno obrazloženo, jasno in razumljivo. Pritožba temu nasprotuje.

15. Izvedenec v mnenju obrazloži, da je motorična afazija nevrološko obolenje, pri katerem gre za okvaro dela živčevja v možganih, zaradi katerega nasprotna udeleženka ne more izgovoriti ali napisati misli, enako kakor ne more gibati desne roke. Pojasni, da je otežena komunikacija, nasprotna udeleženka odgovarja z latenco, z enozložnicami, stavkov ne zmore tvoriti, pomaga si s kretnjami in pisanjem. Mnenja je, da je razumevanje in formuliranje tovrstnih informacij neokrnjeno in da nasprotna udeleženka nima duševne motnje. Na naroku 27. 11. 2013 pa je izvedenec, potem ko mu je predlagatelj predočil logopedsko poročilo, iz katerega je razvidno, da nasprotna udeleženka dobro razume enostavčne in enoznačne stavčne strukture in da sestavljenih navodil ne more izvrševati, potrdil, da ima nasprotna udeleženka težave tudi s sprejemanjem informacij in razumevanjem. Kljub temu je vztrajal pri stališču, da je nasprotna udeleženka sposobna razumeti vsebino pogodb, z dodatkom, da se ji prevede, kar v pogodbi piše, v njej razumljivo obliko.

16. Pritožbene trditve vzbujajo dvom v raziskovalni postopek izvedenca (mnenje ni preverljivo)(7) in pravilnost mnenja. Predlagatelj je z (obrazloženimi) pripombami, na katere, kljub zaslišanju izvedenca, ni dobil zadovoljivega odgovora, vzbudil dvom v njegovo pravilnost. Kljub zahtevi predlagatelja izvedenec ni hotel razkriti vsebine pogovora (na domu staršev nasprotne udeleženke, kjer nasprotna udeleženka živi, ob prisotnosti njenega očeta) z nasprotno udeleženko (dopolnilno mnenje z dne 14. 10. 2012(8)) in tudi ni (na razumljiv način) pojasnil „tehnike sporazumevanja“ (7. točka 2. točke dopolnilnega mnenja z dne 14. 10. 2012(9)).

17. Utemeljen je tudi očitek pritožbe, da se izpodbijani sklep ne opredeli do številnih (obrazloženih) ugovorov predlagatelja, ki jih je uveljavljal že v postopku pred sodiščem prve stopnje, v zvezi z upoštevano dokumentacijo iz sodnega spisa in zdravstveno dokumentacijo (III. in IV. točka izvedenskega mnenja dr. M. K. z dne 21. 9. 2012). Predlagatelj izpostavlja zlasti izvedenski mnenji dr. Ž. z dne 24. 10. 2009 in dr. Z. z dne 23. 8. 2010 (pridobljeni v postopku pred CSD X.) in psihološko poročilo dr. A. S. z dne 18. 1. 2011. Iz izvedenskega mnenja dr. M. K. ni razvidno ali in kako jih je upošteval. V dopolnilnem mnenju in ob zaslišanju je izvedenec na vprašanja in pripombe predlagatelja pojasnil le, da gre za uradne dokumente, ki jih je treba upoštevati.

18. Ob nepreverljivosti izvedenskega mnenja in dvomu v nepristranskost izvedenca (izpostavlja ga predlagatelj, zaradi v izvedenskem mnenju podanih vrednostnih ocen predlagatelja in očitkih izvedenca glede neprimernega odnosa predlagatelja do (bolne in pomoči potrebne žene(10)),se izkaže, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo predlagateljev predlog za postavitev novega izvedenca. Mnenju izvedenca nenazadnje nasprotujejo že povzete navedbe tožbe, ki jo je nasprotna udeleženka vložila zaradi plačila odškodnine zaradi zdravniške napake. Tudi logopedsko poročilo, uporabljeno v postopku pred CSD (predlagatelj je od sodišča neuspešno zahteval, da ga pribavi) vzbuja dvom v pravilnost izvedenskega mnenja. Sicer pa se izpodbijani sklep do zdravstvene in druge listinske dokumentacije v spisu ne opredeli in izvedenskemu mnenju sledi brez kritične ocene v povezavi z drugimi dokazi. Ugotovitev izvedenca, da pri nasprotni udeleženki ni ugotovil simptomov duševne motnje, ki bi vplivala na njeno presojo, razumevanje in kontrolo realnosti (pritožba ji ne nasprotuje), pa za zaključek, da ni prizadeta voljna sposobnost nasprotne udeleženke, ne zadošča. 19. Predlagatelj je ves čas postopka pred sodiščem prve stopnje izpostavljal tudi dvom, ali je strokovnjak psihiatrične stroke ustrezen strokovnjak za presojo vpliva nevrološke poškodbe (motorične afazije) na voljno sposobnost nasprotne udeleženke. Čeprav je v predlogu za odvzem poslovne sposobnosti sam predlagal postavitev izvedenca psihiatra, je v nadaljnjih vlogah in pripombah na izvedensko mnenje sodnega izvedenca dr. M. K. predlagal, da se postavi izvedenca nevrologa, ki naj ob sodelovanju z drugimi strokovnjaki (kliničnim psihologom, logopedom) poda mnenje o vplivu možganske okvare nasprotne udeleženke na njeno voljno sposobnost. Po zaslišanju izvedenca, ko je predlagatelj vztrajal pri postavitvi novega izvedenca, pa je res, kot ugotavlja sklep, predlagal izvedenca psihologa. Pritožbeni očitki o protispisnosti te ugotovitve zato niso utemeljeni. Tudi v pritožbi predlagatelj vztraja pri postavitvi novega izvedenca in sicer nevrologa (kliničnega psihologa), pri čemer se sklicuje na strokovno literaturo, ki jo prilaga. Izvedenec ni niti v mnenju niti v njegovi dopolnitvi, niti ob zaslišanju ponudil strokovne literature, ki jo je uporabil. Vprašanje vpliva možganske okvare, ki jo ima nasprotna udeleženka, na razsodnost, je strokovno vprašanje, na katerega mora odgovoriti strokovnjak. Glede na to, da nasprotna udeleženka nima psihičnih motenj, bi bilo treba postaviti izvedenca nevrološke stroke, ki bi k sodelovanju (po potrebi) povabil še druge strokovnjake.

20. Določba tretjega odstavka 254. člena ZPP(11) v primeru, kot je obravnavani, nalaga postavitev novega izvedenca. Z zavrnitvijo predloga predlagatelja je bila kršena njegova pravica do izjave, ki mu v (dokaznem) postopku zagotavlja možnost vsebinske popolne kontrole nad izvedbo odločilnih dokazov (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

21. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da sodišče ne bi smelo odločiti brez zaslišanja nasprotne udeleženke. Po določbi 47. člena ZNP(12) je zaslišanje nasprotne udeleženke obligatorno in ga sodišče lahko opusti le izjemoma, če so podane posebne okoliščine, ki jih je treba restriktivno tolmačiti. Po stališču sklepa gre za tak primer. Sodišče je namreč upoštevalo mnenje sodnega izvedenca, da bi zaslišanje, glede na sposobnost podajanja mnenja nasprotne udeleženke, zahtevalo izjemno veliko časa in razumevanja vsebine poročil, zaslišanje pa bi tudi škodilo njenemu zdravstvenemu stanju. Sicer pa nasprotne udeleženke tudi ni moglo zaslišati, ker kljub vabilu na zaslišanje na narok ni pristopila.

22. Res je sicer, da sodišče nasprotne udeleženke ni moglo zaslišati, ker na narok ni pristopila, kar pa ne pomeni, da zadošča, da se sklep opre le na izvedensko mnenje, ki ga niti ne oceni kritično v povezavi z drugimi (nasprotujočimi) dokazi. Smisel določbe 47. člena ZNP (zaslišanja nasprotne udeleženke) je v tem, da si sodišče ustvari neposreden vtis o osebi, za katero je predlagan odvzem poslovne sposobnosti. Upoštevaje že predstavljene okoliščine, bi se v predmetnem postopku moralo sodišče, če ne drugače, s prisotnostjo ob pogovoru izvedenca z nasprotno udeleženko, samo prepričati, kakšno je tožničino (trenutno) stanje. Predlagatelj je v vlogi poimenovani: „Pritožba zoper sklep o odmeri predujma“, obrazloženo nasprotoval stališču izvedenca, da bi zaslišanje škodilo zdravju nasprotne udeleženke (nasprotna udeleženka je vložila tožbo za razvezo in dodelitev mld. hčere njej, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani IV P 2057/2011; sprožila je postopek za odvzem poslovne sposobnosti proti predlagatelju tega postopka, ki se vodi pod opr. št. N 114/2011; iz zapisnika CSD X. z dne 26. 1. 2011 naj bi izhajalo, da je nasprotna udeleženka dajala izjave uradni osebi CSD), do česar se sklep ne opredeli.

23. Po določbi 46. člena ZNP ima v predmetnem postopku položaj udeleženca tudi skrbnik osebe, kateri naj se odvzame poslovna sposobnost. CSD X. (sodišče prve stopnje ga je pozvalo, da nasprotni udeleženki postavi začasnega skrbnika) je postavitev začasnega skrbnika odklonil.(13) Sodišče prve stopnje, čeprav bi lahko po določbi 212. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) postavilo začasnega skrbnika, ki bi nepristransko skrbel za koristi nasprotne udeleženke, tega ni storilo.

24. Ugotovljene bistvene kršitve določb postopka, ki jih glede na njihovo naravo ne more odpraviti pritožbeno sodišče samo in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja narekuje ugoditev pritožbi (prvi odstavek 354. člena ZPP, 355. členom ZPP v zvezi s 3. točko 365 člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP) razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Potrebna je obsežna dopolnitev dokaznega postopka, zato bi, če bi ga dopolnjevalo pritožbeno sodišče samo, bila tudi kršena pravica strank do pravnega sredstva.

25. Po povedanem posebni napotki sodišču prve stopnje niso potrebni. Sodišče prve stopnje naj razmisli o postavitvi začasnega skrbnika nasprotni udeleženki, sicer pa naj odpravi ugotovljene bistvene kršitve, dokazni postopek dopolni in o predlogu ponovno odloči. Izvedene dokaze naj oceni v skladu z metodološkimi napotki 8. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

26. Ker ugotovljene bistvene kršitve narekujejo razveljavitev odločitve, se pritožbenemu sodišču do drugih pritožbenih razlogov ni treba izreči. Ob rob zahtevi predlagatelja, da se izvedensko mnenje „izloči“, je treba predlagatelju pojasniti, da so v postopku izvedeni dokazi enakovredni, sodišče pa jih mora, ob upoštevanju postopkovnega pravila (8. člen ZPP), dokazno oceniti. Postopkovna pravila (304. člen ZPP) sodišču omogočajo, da kaznuje tistega, ki žali sodišče ali druge udeležence v postopku (ustno ali v vlogah). Sodišče pa (v predmetnem postopku) ne more odrediti, da se, kot zahteva predlagatelj, „iz naslova varstva osebnih podatkov vrednostne sodbe o pritožniku izbrišejo“, še manj pa, da prisodi odškodnino, kot zahteva predlagatelj. Ob tem pritožbeno sodišče predlagatelja opozarja, da sam v vlogah (tudi pritožbi) po nepotrebnem uporablja neprimerne (žaljive) izraze in vrednostne ocene.

O pritožbi zoper sklep z dne 2. 1. 2014

27. Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno, v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih in cenilcih (v nadaljevanju: Pravilnik), sodnemu izvedencu dr. M. K. priznalo nagrado za ustno podajanje mnenja na naroku. Izvedencu je nagrado priznalo na podlagi specificiranega stroškovnika, ki je v spisu. Neutemeljen je zato očitek pritožbe, da z njim ni seznanjen. V izpodbijanem sklepu je natančno opredeljeno, za katera opravila, koliko ter na kakšni podlagi sodišče priznava izvedencu nagrado in je neutemeljena pritožbena graja, da iz sklepa ni razvidno, na kakšni osnovi je sodišče nagrado priznalo. Očitek nestrokovno opravljenega dela ni razlog za odklonitev plačila nagrade, kot je očitno zmotno prepričan pritožnik. Izvedenec je na naroku odgovarjal na pripombe predlagatelja na pisno mnenje, zato mu v skladu s Pravilnikom pripada nagrada.

28. Pravilna je tudi odločitev sklepa o doplačilu manjkajočega predujma. Res je, da je predlagatelj 13. 6. 2012 založil predujem za izvedeništvo v višini 700,00 EUR, vendar so bili, kar predlagatelj očitno spregleda, iz tega zneska enkrat že poravnani stroški izvedenca (sklep z dne 4. 10. 2012, zoper katerega pritožba ni bila vložena in na podlagi katerega je bila priznana nagrada sodnemu izvedencu dr. M. K. v znesku 607,50 EUR, skupno s prispevki 643,95 EUR).

29. Ker pritožba ni utemeljena, jo je sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (drugi odstavek 365. člena ZPP).

30. V zvezi z opozarjanjem pritožbe, da sodišče prve stopnje pritožbe predlagatelja zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 10. 5. 2013 (s tem sklepom je sodišče prve stopnje predlagatelju naložilo plačilo predujma za zaslišanje izvedenca na naroku) ni posredovalo pritožbenemu sodišču,pritožbeno sodišče pritožniku pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje s sklepom 16. 12. 2013 njegovo pritožbo (pravilno) zavrglo.

(1) Postopek N 148/2010, ki se je na predlagateljev predlog vložen 30. 11. 2010 vodil za odvzem poslovne sposobnosti nasprotni udeleženki je bil ustavljen, ker predlagatelj ni založil predujma za izvedenca.

(2) Nasprotna udeleženka pojasnjuje, da sta s predlagateljem v razveznem postopku, saj je vložila tožbo za razvezo.

(3) Med operacijo možganskega tumorja je v letu 2007 prišlo do arterijske krvavitve iz srednje možganske arterije, za začetek ishemičnega infarkta (izvid nevroradiologinje 9. 5. 2007).

(4)Primerjaj dr. Mateja Končina Peternel, Poslovna sposobnost fizične osebe, Podjetje in delo, 2003, št. 6-7, stran 1756 – 1768. (5) Gre za postopek za razrešitev predlagatelja s funkcije skrbnika za poseben primer za I. S. (z odločbo CSD X. z dne 13. 1. 2011 je bil R.S. razrešen funkcije skrbnika za poseben primer).

(6) Gre za tožbo za plačilo odškodnine (priloga A 15), ki jo je nasprotna udeleženka 5. 5. 2010 vložila zoper Univerzitetni klinični center Ljubljana. V njej nasprotna udeleženka zatrjuje, da je med operativnim posegom 8. 5. 2007 prišlo do zdravniške napake, v posledici katere je bila tožnici „povzročena govorna motnja v obliki nesposobnosti izražanja, nesposobnost uporabe izvršilnega organa za govor, motoričnih težav pri pisanju, nekatere kognitivne motnje in ohromelost udov na desni strani tožničinega telesa“ (III. točka tožbe).

(7) Primerjaj sklepa VSRS II Ips 772/2005 z dne 9. 2. 2006, II Ips 464/2006 z dne 21. 11. 2008. (8) V njem izvedenec navaja: „Vsebina pogovora ni predmet obravnave. Vsebina je del psihiatrične obravnave in je last preiskovanke in izvedenca, zato predlagatelj ne more izvedeti vseh podrobnosti pogovora. Predmet obravnave so zaključki“.

(9) „Obstajajo tehnike, ki se jih naučijo strokovnjaki in svojci oseb s posebnimi potrebami. Predlagatelj se je učenju teh veščin zavestno odrekel, s tem, ko ni bil več pripravljen sodelovati pri rehabilitaciji preiskovanke. Zato je brezpredmetno in nesmiselno opisovati vse tehnike, ker bi njihov opis izjemno prekoračil meje sodnega mnenja“.

(10) Navedba na sedmi strani dopolnilnega mnenja: „Splošna civilizacijska norma (tudi v primitivnih civilizacijah in v socialnih zakonitostih bitij na nižji razvojni stopnji od človeka) je, da partner v trajni čustveni zvezi, posebej oče otroka, poskrbi za poškodovano in obolelo mamo svojega otroka“.

(11) Če so v mnenju izvedenca nasprotja ali pomanjkljivost ali če nastane utemeljen dvom v pravilnost podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem, se zahteva mnenje drugih izvedencev.

(12) Sodišče zasliši osebo, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost, razen če ugotovi, da bi zaslišanje škodilo njenemu zdravju ali da glede na njeno zdravstveno stanje zaslišanje ni mogoče. (13) Iz zapisnika CSD z dne 26. 1. 2011 je razvidno, da je nasprotna udeleženka potem, ko so jo seznanili s predmetnim postopkom, izjavila, da je sposobna sama skrbeti za svoje pravice, da ne želi, da se ji postavi začasni skrbnik, v postopku jo bodo zastopali odvetniki, ki jih bo pooblastila.