Jedro

Objava in uporaba razpisnih pogojev je vsem prijavljenim na razpis omogočila, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa in se potegujejo za dodelitev razpoložljivih sredstev, zato tožnik ne more biti uspešen s tožbenimi ugovorom, da bi morali enake skupine obravnavati enako.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je z izpodbijano odločbo, št. 33110-237/2010 z dne 25. 2. 2011, odločila, da se vloga A.A. za dodelitev nepovratnih sredstev programa razvoja podeželja sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (v nadaljevanju EKSRP), ukrep posodabljanje kmetijskih gospodarstev za naložbe na področju živinoreje in medu, zavrne. Odločitev temelji na ugotovitvi, da vloga stranke sicer izpolnjuje vse z Uredbo o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013 (v nadaljevanju Uredba) in Javnim razpisom za ukrep 121: posodabljanje kmetijskih gospodarstev za naložbe na področju živinoreje in medu (v nadaljevanju Javni razpis), določene pogoje in kriterije, vendar so bila razpisana sredstva zaradi velikega števila popolnih vlog porabljena z vlogami, ki so prejele večje število točk oziroma enako število točk, vložene pa so bile pred vlogo stranke. Upoštevan je bil čas vložitve popolne vloge in vrstni red višine prejetih točk. Popolna vloga stranke je bila vložena 19. 8. 2010 ob 15:00 in je dosegla 50 točk. 2. O pritožbi vložnika je odločal drugostopenjski upravni organ, ki je ugotovil, da je prvostopenjska odločba pravilna in zakonita. Pojasnil je podlago za objavo javnega razpisa in pojasnil, da je bila vloga vložnika popolna in vsebinsko ustrezna ter ocenjena s 50 točkami, koliko točk je prejela pri posameznem merilu pa je natančno razvidno tudi iz obrazložitve prvostopenjskega akta. V pritožbi je tožnik navajal, da je bila njegova vloga nepravilno ocenjena pri merilu II. – Družbeno socialni vidik naložbe, točka 1. Končna izobrazba vlagatelja, kjer je prejel 5 točk, od 10 največjega števila 10 točk. Pri tem merilu se upoštevajo vlogi priložena dokazila. Vloga je pri tem merilu lahko ocenjena z 10 točkami, če ima vlagatelj končano vsaj univerzitetno izobrazbo, vključno s specializacijo po visokih strokovnih programih (7. raven) ter magisterij stroke (2. bolonjska stopnja), kar velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo. Z 8 točkami se oceni vloga, če ima vlagatelj končano vsaj univerzitetno izobrazbo vključno s specializacijo po visokih strokovnih programih (7. raven) ter magisterij stroke (2. bolonjska stopnja). S 5 točkami se oceni vloga, če ima vlagatelj končano vsaj srednjo strokovno izobrazbo (5. raven), kar velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo, s 3 točkami pa se oceni vloga, če ima vlagatelj vsaj srednjo strokovno izobrazbo (5. raven). Drugostopenjski organ je ugotovil, da je pritožnik vlogi priložil kopijo diplome, ki je je izdala Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, in iz katere je razvidno, da je pritožnik končal višješolski študij kmetijstva živinorejske smeri in pridobil strokovni naziv kmetijski inženir živinorejske smeri. Glede na javnem razpisu objavljeno merilo, je tako vlagatelj pri tem merilu upravičen do 5 točk. Ugotovljeno je bilo, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do kršitev materialnega prava, saj je bila pritožnikova vloga pri merilu II. Družbeno socialni vidik naložbe, točka 1. Končana izobrazba vlagatelja, glede na objavljeno in najprej znano merilo, pravilno ocenjena. Tožena stranka je zavrnila pritožbeni ugovor kršitve načela enakosti in pojasnila, da pri reševanju konkretne upravne zadeve nima pristojnosti spremembe merila, niti predmet tega postopka ne more biti izpodbijanje razpisa.

3. Tožnik odločitvi oporeka in zahteva, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter s sodbo odloči o vlogi za dodelitev nepovratnih sredstev iz programa razvoja podeželja, sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), Ukrep posodabljanja kmetijskih gospodarstev za naložbe na področju živinoreje in medu. Ne strinja se z odločitvijo ne prvostopenjskega, ne drugostopenjskega upravna organa in meni, da je prišlo pri ocenjevanju vloge na javni razpis do napačne ugotovitve dejanskega stanja in posledično do nepravilne uporabe predpisov. Trditev, da upravni organ nima pravne podlage, ne strokovne podlage za spremembo razpisa je neutemeljena, saj je toženec tisti, ki je pripravil in objavil vsebino javnega razpisa in razpisne dokumentacije. Prav tako je besedilo prej omenjenega javnega razpisa in razpisne dokumentacije dostopno na spletni strani prvostopnega organa in toženca, in če bi toženec ugotovil, da je z merili upravičencu povzročil nesorazmernost in določeno skupino vlagateljev neupravičeno diskriminiral, lahko javni razpis tudi razveljavi. Poudarja, da je dolžan toženec pri pripravi meril javnega razpisa upoštevati tudi predpise s področja izobraževanja. V konkretnem primeru sta to Zakon o visokem šolstvu in Uredba o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja. Iz tabele II 1. Končna izobrazba vlagatelja, ki je objavljena v razpisni dokumentaciji, izhaja, da je toženec delno upošteval prej omenjena predpisa in vključil tudi 2. bolonjsko stopnjo, ni pa vključil 1. bolonjske stopnje. Ravni izobrazbe za celotno visokošolsko izobraževanje namreč predvidevajo tri stopnje: 6., 7., 8. Iz prej citirane Uredbe izhaja tudi, kako se upošteva raven 6/I, dosežena pri višješolskih programih, ki so bila v veljavi do leta 1994. Na podlagi tega predpisa ustreza 6. raven 1. bolonjski stopnji, nikakor pa je po mnenju tožnika ne bi smeli enačiti s 5. ravnijo srednješolske izobrazbe. Tožnik je dosegel 6/I strokovne izobrazbe, za kar prilaga tudi dokazilo. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in samo odloči o stvari. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem prereka tožbene navedbe kot neutemeljene, iz razlogov navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Dodatno navaja tudi, da v konkretnem upravnem postopku ni mogoče izpodbijati veljavnih predpisov, saj upravni organ v takšnem postopku vrši svoje izvršilno funkcijo. Tožena stranka v konkretnem upravnem postopku tako lahko presoja le pravilnost in zakonitost odločitve prvostopenjskega organa, glede na veljavne predpise, ki urejajo navedeno področje.

K I. točki izreka:

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in skladna z določbami predpisov in razpisa, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijane odločbe odločitev pojasnil prvostopenjski organ, in z razlogi, s katerimi je zavrnil pritožbene ugovore drugostopenjski organ, ter se nanje tudi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

7. V obravnavani zadevi odločitev prvostopenjskega organa o zavrnitvi tožnikove vloge za dodelitev nepovratnih sredstev programa razvoja podeželja sofinanciranega iz EKSRP, ukrep posodabljanje kmetijskih gospodarstev za naložbe na področju živinoreje in medu, temelji na ugotovitvi, da je bila tožnikova dne 19. 8. 2010 vložena vloga točkovana s 50 točkami, vendar so bila sredstva zaradi velikega števila popolnih vlog porabljena z vlogami, ki so prejele večje število točk oziroma enako število točk, vendar so bile vložene pred vlogo s tožnika. Odločitev je sporna v delu, ki se nanaša na točkovanje merila II Družbeno socialni vidik naložbe, 1. Končana izobrazba vlagatelja, ki je bila ocenjena, po mnenju tožnika nepravilno, s 5 točkami. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bilo točkovanje pri spornem merilu izvedeno na podlagi vlogi priložene kopije diplome Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Biotehniške fakultete, iz katere je razvidno, da je tožnik po končanem višješolskem študiju kmetijstva-živinorejske smeri pridobil strokovni naziv kmetijski inženir živinorejske smeri. Glede na navedeni podatek, ki med strankama ni sporen, je bila tožnikova vloga pri tem kriteriju tudi po presoji sodišča pravilno ocenjena s 5 točkami (če ima vlagatelj končano vsaj srednjo strokovno izobrazbo, 5. raven, kar velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo). Glede na Merila in točkovalnik za ocenjevanje vlog namreč tožnikove vloge pri tem kriteriju ne bi bilo mogoče oceniti z 10 točkami, ki se dodelijo, če ima vlagatelj končano vsaj univerzitetno izobrazbo, vključno s specializacijo po visokih strokovnih programih (7. raven) ter magisterij stroke (2. bolonjska stopnja), kar velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo, ali s 8. točkami, s katerimi se oceni vloga, če ima vlagatelj končano vsaj univerzitetno izobrazbo vključno s specializacijo po visokih strokovnih programih (7. raven) ter magisterij stroke (2. bolonjska stopnja).

8. Sodišče v celoti zavrača tožbeni ugovor, da bi morala tožena stranka popraviti oziroma spremeniti razpisne pogoje. Za razpisni postopek, kot je obravnavani, je namreč po mnenju sodišča treba upoštevati, da gre za javnopravno stvar, ne pa za odločanje o pravici tožeče stranke, kar je sicer značilnost upravne zadeve. Prvostopni organ je namreč v postopku ocenjeval popolnost vlog prijaviteljev na razpis, pri čemer je odločal v skladu s pogoji razpisa, ki jih je sam pripravil in ki so zajeli posamezne ravni izobrazbe po 4 merilih in navedeno ne pomeni, da je tožena stranka s tem kršila določbe Zakona o visokem šolstvu in Uredbe o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja. Objava in uporaba razpisnih pogojev je vsem prijavljenim na razpis omogočila, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa in se potegujejo za dodelitev razpoložljivih sredstev, zato tožnik ne more biti uspešen s tožbenimi ugovorom, da bi morali enake skupine obravnavati enako.

9. Ker so bili pri spornem točkovanju pravilno upoštevani kriteriji in merila navedena v spornem javnem razpisu, merila, ki so bila znana vnaprej in na katera je tožnik takrat, ko se je na razpis prijavil tudi pristal, je sodišče po ugotovitvi, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka:

10. Izrek o stroških upravnega spora temelji na določbi prvega in četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, nosi vsaka stranka svoje stroške upravnega spora.