Jedro

Pritožbe zoper sklep o mirovanju postopka ni mogoče šteti za predlog za nadaljevanje postopka.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je potem, ko je zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje sklenilo, da se predlog tožeče stranke za nadaljevanje postopka kot prepozen zavrže, zato je štelo tožbo za umaknjeno in postopek ustavilo.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Ugotovilo je, da so bile izkazane vse predpostavke za izdajo sklepa po 4. odstavku 209. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - ZPP).

Proti pravnomočnemu sklepu sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka revizijo. Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. in 2. odstavka 339. člena ZPP pred sodiščem prve in druge stopnje in zmotne uporabe materialnega prava. V obrazložitvi revizije navaja, da je sodišče prve stopnje v nasprotju z določbami 115. člena ZPP zavrnilo predlog za preložitev naroka, zato v obravnavani zadevi niso bili izpolnjeni pogoji za odločitev o mirovanju postopka, kot jih določa 209. člen ZPP. Sodišče kljub opravičeni odsotnosti pooblaščenke ni preložilo naroka, s tem pa je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, še posebej določb iz 8., 11. točke 1. odstavka 339. člena ZPP. Tožeči stranki namreč zaradi ravnanja prvostopenjskega sodišča ni bila dana možnost obravnave pred sodiščem. V posledici nezakonitega sklepa o nastopu mirovanja so nezakoniti tudi vsi nadaljnji sklepi. Obe sodišči tudi nista upoštevali dejstva, da je bilo pooblaščencu zaradi zdravstvenih težav in odsotnosti iz pisarne onemogočeno pravočasno predlagati nadaljevanje postopka. Prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo predložene zdravstvene dokumentacije, stranke pa tudi ni pozvalo na predložitev druge ustrezne dokumentacije. Razlogi sodišča, da bi pooblaščenec izkazal opravičen razlog za zamudo le z bolniškim listom, so v nasprotju z določili ZPP in s 14. členom Ustave. S takšnim stališčem se posega v temeljna načela prava, saj bi to pomenilo, da pri zagotavljanju pravnega varstva zaradi zdravstvenih težav nesposobne osebe, nimajo zagotovljene enakopravnosti z ostalimi subjekti. Ker je rok za predložitev pooblastila po 2. odstavku 98. člena ZPP sodni rok in torej ni prekluzivne narave, ga je sodišče dolžno upoštevati - čeprav je bilo predloženo po preteku roka - če še niso nastopile procesne posledice zamude sodnega roka. V obravnavani zadevi bi to pomenilo, da je bilo pooblastilo odvetnika predloženo pravočasno, saj sodišče v tistem trenutku še ni izdalo sklepa o ustavitvi postopka. Sicer pa je pooblaščenka tožeče stranke v roku iz 3. odstavka 210. člena ZPP predlagala nadaljevanje postopka s tem, da je dne 7.10.2001 vložila pritožbo zoper sklep o mirovanju postopka. Ker sodišče druge stopnje o njeni pritožbi ni odločilo v roku, ki ga ima, to pomeni neposredno kršitev 23. člena Ustave, saj je tožeča stranka zaradi neaktivnosti sodišča ostala brez učinkovitega pravnega varstva. Zato predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi sklepa Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Psp 157/2002 z dne 21.6.2002 in opr. št. Psp 386/2002 z dne 22.2.2002 ter sklepa Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ps 1128/94 z dne 12.3.2002 in Ps 1128/94 z dne 27.9.2001 in zadevo vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje.

Revizija je bila po določbi 375. člena ZPP vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je dovoljena, ni pa utemeljena.

Revizija je dovoljena zoper sklep sodišča druge stopnje, vendar ne v sporih, v katerih ne bi bila dovoljena zoper pravnomočno sodbo (2. odstavek 384. člena v zvezi z 2. in 3. odstavkom 367. člena ZPP). Tako ni revizije v premoženjskopravnih sporih, če se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, izpodbijani del pravnomočne sodbe pa ne presega mejnega zneska 1,000.000,00 SIT (2. odstavek 367. člena ZPP). Ker tožeča stranka s tožbenim zahtevkom vtožuje od tožene stranke vračilo preveč plačanih prispevkov v znesku 40,867.165,70 SIT, je revizijsko sodišče revizijo kot dovoljeno obravnavalo.

Za izdajo sklepa o mirovanju postopka so bile izpolnjene vse predpostavke, ki jih določba 209. člen ZPP. Po 1. odstavku 209. člena mirovanje nastane, če se obe stranki pred koncem glavne obravnave o tem sporazumeta ali če nobena od strank ne pride na narok za glavno obravnavo oziroma če se stranki, ki sta prišli na narok, nočeta spustiti v obravnavanje. Mirovanje postopka nastane tudi, če ena stranka, ki je bila v redu povabljena, ne pride, druga pa predlaga mirovanje, razen če je stranka, ki ni prišla na narok, predlagala, naj se narok opravi v njeni odsotnosti. Sodišče prve stopnje je narok za glavno obravnavo, šesto po vrsti, razpisalo za 27.9.2001, na katerega je bila tožeča stranka pravilno vabljena in z vabilom opozorjena na posledice izostanka po 209. in 282. členu ZPP.

Pooblaščenka tožeče stranke je zaradi nujne službene odsotnosti zaprosila za preložitev naroka. Ker ni predlagala, naj se narok opravi v njeni odsotnosti, je sodišče prve stopnje s sklepom Ps 1128/94-37 z dne 27.9.2001 skladno z določilom 1. odstavka 209. člena na predlog tožene stranke ugotovilo, da postopek od tega dne dalje miruje. Sodišče predlogu za preložitev glavne obravnave ni ugodilo, s tem ni prekršilo nobene določbe pravdnega postopka. Službena odsotnost pooblaščenke, brez kakšnega dodatnega pojasnila, ni utemeljen razlog za preložitev naroka, saj je prejela vabilo pravočasno in je bila dolžna prilagoditi svoje obveznosti dejstvu, da je vabljena na sodišče. Zato predlog za preložitev naroka stranke ne more obvarovati posledic izostanka z glavne obravnave.

Tudi pritožbe pooblaščenke tožeče stranke zoper sklep o mirovanju postopka z dne 7.10.2001 ni mogoče šteti za predlog za nadaljevanje postopka.