Videonadzor večstanovanjske stavbe

Datum

13.02.2023

Številka

07121-1/2023/98

Kategorije

Video in avdio nadzor, Pravne podlage

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo 29. 1. 2023 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede videonadzora v večstanovanjski hiši, ki ga je samovoljno postavil eden izmed lastnikov. Navajate, da so ga stanovalci večkrat opozorili, da se z izvajanjem videonadzora ne strinjajo ter da niso podali pisnega privoljenja.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

ZVOP-2 videonadzora v večstanovanjskih stavbah ne ureja več ločeno (kot ga je ZVOP-1), zato je zakonito izvajanje videonadzora je treba upoštevati določbe 76. člena ZVOP-2 in pa določbe 13. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. V vašem konkretnem primeru načeloma pride v poštev pravna podlaga po točki f prvega odstavka 6. člena, če so izpolnjeni pogoji za to (razen, če gre za stavbe, ki so tudi poslovne stavbe).

Poleg tega mora biti zavarovanje videonadzornega sistema usklajeno z zahtevami iz 24. in 32. člena Splošne uredbe. Dolžnost upravljavca je tudi, da objavi obvestilo, ki posameznika pravočasno seznani z izvajanjem videonadzora.

Obrazložitev

IP uvodoma pojasnjuje, da je pri izvajanju videonadzora treba upoštevati določbe 76. člena ZVOP-2 (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2) in pa določbe 13. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov (v nadaljevanju Splošna uredba), zavarovanje videonadzornega sistema pa mora biti usklajeno z zahtevami iz 24. in 32. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov.

IP razlaga, da je skladno s Splošno uredbo videonadzor načeloma dopusten pod pogojem, da je zagotovljena ena izmed pravnih podlag, ki jih določa prvi odstavek 6. člena Splošne uredbe. Obdelava osebnih podatkov je tako zakonita le, če je podana ena izmed naslednjih pravnih podlag:

•privolitev (točka (a)),

•sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka (b)),

•zakon (točka (c)),

•zaščita življenjskih interesov posameznika (točka (d)),

•izvajanje javne naloge (točka (e)),

•zakoniti interesi upravljavca, če ne prevladajo interesi in pravice oz. svoboščine posameznika (točka (f)).

Kot že omenjeno, je pri izvajanju videonadzora nujno tudi upoštevanje 76. člena ZVOP-2, ki vsebuje splošne določbe o videonadzoru in varstvu osebnih podatkov. Po 2. odstavku tega člena odločitev o uvedbi videonadzora sprejme predstojnik, direktor ali drug pooblaščen posameznik osebe javnega sektorja ali osebe zasebnega sektorja kot upravljavca. V pisni odločitvi morajo biti obrazloženi razlogi za uvedbo videonadzora.

IP pojasnjuje, da tretji odstavek 76. člena ZVOP-2 določa, da mora upravljavec, ki izvaja videonadzor, o tem objaviti obvestilo. To se vidno in razločno objavi na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z izvajanjem videonadzora in da se lahko vstopu v nadzorovano območje odpove. Nadalje četrti odstavek istega člena določa, da mora obvestilo poleg informacij iz prvega odstavka 13. člena Splošne uredbe vsebovati naslednje informacije:

•pisno ali nedvoumno grafično opisano dejstvo, da se izvaja videonadzor;

•namene obdelave, navedbo upravljavca videonadzornega sistema, telefonsko številko ali naslov elektronske pošte ali spletni naslov za potrebe uveljavljanja pravic posameznika s področja varstva osebnih podatkov;

•informacije o posebnih vplivih obdelave, zlasti nadaljnje obdelave;

•kontaktne podatke pooblaščene osebe (telefonska številka ali naslov e-pošte);

•neobičajne nadaljnje obdelave, kot so prenosi subjektom v tretje države, spremljanje dogajanja v živo, možnost zvočne intervencije v primeru spremljanja dogajanja v živo.

Kot nadalje določa 5. odstavek 76. člena, se lahko namesto objave v obvestilu po tretjem odstavku 76. člena obveščanje posameznika izvede tudi na način, da upravljavec informacije iz prvega odstavka 13. člena Splošne uredbe in informacije iz 3. do 5. točke prejšnjega odstavka objavi na spletnih straneh. V tem primeru mora na obvestilu iz prejšnjega odstavka objaviti spletni naslov, kjer so te informacije dostopne.

IP ob tem opozarja, da mora biti videonadzorni sistem ustrezno zavarovan, in sicer kot to določata 24. in 32. člen Splošne uredbe. Določbe 24. člena Splošne uredbe se nanašajo na odgovornost upravljavca, ki mora ob upoštevanju narave, obsega, okoliščin in namenov obdelave, tveganj za pravice in svoboščine posameznikov, ki se razlikujejo po verjetnosti in resnosti, izvesti ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, da zagotovi in je zmožen dokazati, da obdelava poteka v skladu s to uredbo.

IP sklepno pojasnjuje še, da odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora vedno nosi upravljavec osebnih podatkov, ki mora biti zmožen to tudi dokazati. Informacijski pooblaščenec izven postopka inšpekcijskega nadzora ne more podajati konkretnih ocen o tem, ali upravljavec izpolnjuje pogoje za uvedbo in izvajanje videonadzora.

V upanju, da smo vam pomagali, vas lepo pozdravljamo,

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka