Jedro

Navedbe o nadomestnem pismonoši in trditve, da je dne 2.10.2008 prejel le prvo obvestilo o pošiljki, ne predstavljajo opravičljivega razloga za vrnitev v prejšnje stanje. Ne gre namreč za razloge, ki bi se nanašali na zamudo roka, ampak za razloge, ki se nanašajo na pravilnost vročitve.

Okoliščina, da je tožnik ob pregledu spisa prejel tudi prepis sodbe in sklepa, ni pravno pomembna, če je bila do takrat vročitev že veljavno opravljena in je tudi že potekel rok za pritožbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje (1. točka izreka) ter zavrglo njegovo pritožbo zoper sodbo in sklep istega sodišča U 226/2008/18-18 z dne 12. 9. 2008 (2. točka izreka), in sicer zoper sodbo na podlagi prvega odstavka 73. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1, zoper sklep pa na podlagi tretjega odstavka 73. člena ZUS-1. 2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje glede zavrnitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje navaja, da tožnik ni izkazal opravičljivega razloga za vrnitev v prejšnje stanje, saj je iz dokumentacije v spisu razvidno, da je bilo obvestilo o prispeli pošiljki (sodba in sklep U 226/2008/18-18 z dne 12. 9. 2008) v tožnikov poštni predal dostavljeno 15. 9. 2008, vročitev pa je bila opravljena v skladu z določbo 141. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Pritožba zoper sodbo na podlagi določb 73. člena ZUS-1 ni dovoljena, saj sodišče ni samo ugotavljalo dejanskega stanja in na njegovi podlagi spreminjalo izpodbijanega upravnega akta. Pritožba zoper sklep pa je prepozna, saj jo je tožnik vložil 13. 10. 2008, obvestilo o poštni pošiljki pa je bilo v skladu z določbami 141. člena ZPP v tožnikov poštni nabiralnik dostavljeno že 15. 9. 2008. 3. Tožnik v pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, kdaj mu je bil vročen sklep U 226/2008/18-18. Meni, da mu je bil sklep vročen dne 3. 10. 2008, ko ga je prejel na sodišču, zaradi česar je njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje sploh brezpredmeten. Sicer pa naj sodišče dokaže, da je bilo prvo obvestilo v tožnikov nabiralnik res dostavljeno 15. 9. 2008, ne glede na to da je tisti čas na relevantnem območju deloval nadomestni pismonoša. Glede na navedeno meni, da ni zamudil roka za vložitev pritožbe. Glede zavrženja pritožbe zoper sodbo pa navaja, da sodišče ni upoštevalo podrejeno postavljenega revizijskega predloga.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Po določbi prvega odstavka 24. člena ZUS-1 lahko stranka, ki iz opravičenega vzroka zamudi rok iz 23. člena tega zakona ali drug zakoniti rok za opravo dejanja v postopku in ga zaradi tega ne more več opraviti, predlaga vrnitev v prejšnje stanje. Po določbi tretjega odstavka navedenega člana je treba okoliščine za utemeljitev predloga verjetno izkazati ob vložitvi predloga. V roku za vložitev predloga je treba opraviti tudi zamujeno dejanje.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da tožnik ni izkazal opravičljivih razlogov za zamudo roka, saj tožnikove navedbe o nadomestnem pismonoši in trditve, da je dne 2. 10. 2008 prejel le prvo obvestilo o pošiljki, ne predstavljajo opravičljivega razloga za vrnitev v prejšnje stanje. Ne gre namreč za razloge, ki bi se nanašali na zamudo roka, ampak za razloge, ki se nanašajo na pravilnost vročitve.

7. Zgoraj navedeni ugovori in pritožbeni ugovori, s katerimi tožnik izpodbija pravilnost vročitve sodbe in sklepa U 226/2008/18-18 z dne 12. 9. 2008 na dan, ki ga je ugotovilo sodišče, to je 15. 9. 2008, pa po presoji pritožbenega sodišča prav tako niso utemeljeni. Tožnik namreč za navedbe, da je prvo obvestilo prejel šele 2. 10. 2008 ne ponudi nobenih pravno pomembnih dokazov. Predlaga sicer poizvedbe v smeri, da naj bi v spornem času na območju pristojne pošte deloval nadomestni pismonoša, vendar ta dokazni predlog za drugačno ugotovitev datuma vročitve, kot izhaja iz vročilnice, ki se nahaja v spisu, ne zadostuje. Četudi bi se namreč izkazalo, da je v spornem času na območju pristojne pošte deloval nadomestni pismonoša, to brez drugih trditev in dokazov, ne pomeni, da je bila vročitev opravljena kako drugače, kot izhaja iz vročilnice.

8. Po presoji pritožbenega sodišča je bilo obravnavano sodno pisanje po določbah 142. člena tedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku – ZPP-UPB3 (Ur. l. RS, št. 73/2007) tožniku osebno sicer vročeno 16. 9. 2008 in ne 15. 9. 2008, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje, vendar to na odločitev o stvari ne vpliva, saj se je rok za opravo dejanja (vložitev pritožbe) tako glede na vročitev dne 16. 9. 2008 iztekel že v sredo 1. 10. 2008. V obravnavani zadevi je iz dokumentacije v spisu razvidno, da je bilo tožniku prvo obvestilo o prispelem pismu v poštnem predalniku puščeno 15. 9. 2008, drugo obvestilo pa 16. 9. 2008, zato se upoštevaje, da tožnik ni dvignil pisanja v 15 dneh (do vključno 1. 10. 2008), v skladu z drugim odstavkom 141. člena v zvezi s petim odstavkom 142. člena tedaj veljavnega ZPP šteje, da je bila osebna vročitev opravljena 16. 9. 2008. Glede na navedeno se tožnik neutemeljeno sklicuje na okoliščino, da je dne 3. 10. 2008 vpogledal v spis na sodišču prve stopnje in tam prejel prepis sodbe in sklepa U 226/2008/18-18 z dne 12. 9. 2008, saj je bila do takrat glede na določbe ZPP vročitev že veljavno opravljena in je tudi že potekel rok za pritožbo. Prav tako pravno nepomembne so navedbe, da se do 3. 10. 2008 v spisu še ni nahajala vročilnica.

9. Ker se je rok za pritožbo iztekel že 1. 10. 2008, je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 73. člena ZUS-1 pritožbo zoper sklep istega sodišča U 226/2008/18-18 z dne 12. 9. 2008, vloženo dne 13. 10. 2008, utemeljeno zavrglo kot prepozno.

10. Prav tako utemeljeno je sodišče na podlagi prvega odstavka 73. člena ZUS-1 zavrglo pritožbo zoper sodbo, saj niso izpolnjeni pogoji za pritožbo po navedeni zakonski določbi. Po določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1 je zoper sodbo, ki jo izda upravno sodišče, dovoljena pritožba, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, ter je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt ali če je sodišče odločilo na podlagi 66. člena tega zakona. Pritožbene trditve, da naj bi sodišče s sodbo U 226/2008/18-18 z dne 12. 9. 2008 ugotovilo drugačno dejansko stanje, nimajo podlage v spisu, poleg tega pa sodišče prve stopnje z navedeno sodbo tudi ni spremenilo izpodbijanega upravnega akta.

11. Na drugačno odločitev tudi ne vpliva okoliščina, da sodišče ni posebej obravnavalo tožnikovega predloga, da naj v primeru, če bo štelo, da pogoji za pritožbo niso izpolnjeni, vlogo šteje kot predlog za revizijo. Revizija namreč ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice (tretji odstavek 83. člena ZUS-1).V drugem odstavku 22. člena ZUS-1 je določeno, da se v postopku v upravnem sporu ne uporablja določba tretjega odstavka 86. člena ZPP, da pa v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V četrtem odstavku 86. člena ZPP je določeno, da sme tista pravdna stranka, ki ima sama (ali njen zakoniti zastopnik) opravljen pravniški državni izpit, tudi sama vložiti revizijo. Ker tožnik najkasneje v navedeni vlogi ni zatrjeval niti ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, bi bilo upoštevaje pravno mnenje, sprejeto na Občni seji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dne 26. 6. 2002, tako treba tudi revizijo zavreči. 12. Ker razlogi, zaradi katerih se sklep izpodbija, niti razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.