10. 7. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., na prestajanju kazni v Zavodu za izvrševanje kazenskih sankcij na Ž. pri Z., na seji senata dne 1. julija 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru št. K 2/99 se zavrže.

2.Ustavna pritožba A. A. zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopku pred Vrhovnim sodiščem, ki teče pod št. I Ips 255/00, se sprejme v obravnavo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik je navedel, da je bil z izpodbijano sodbo spoznan za krivega kaznivega dejanja goljufije po drugem in po prvem odstavku 217. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - KZ). Drugostopenjsko sodišče naj bi sodbo potrdilo, spremenilo pa le v delu, ki se nanaša na izrečeno kazen. Izrečena mu je bila kazen dveh let in šest mesecev zapora. Pritožnik trdi, da sodišči na prvi in na drugi stopnji nista bili neodvisni in nepristranski (23. člen Ustave), da mu ni bila zagotovljena pravica do izvajanja dokazov v njegovo korist (tretja alineja 29. člena Ustave) in da je bilo kršeno načelo zakonitosti (28. člen Ustave). Poleg tega zatrjuje tudi kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave). Navedel je, naj bi časovni zamik med podanimi obtožbami in časom sojenja znašal šest let. Kljub številnim prošnjam in posredovanju Varuha človekovih pravic naj bi Vrhovno sodišče še vedno ne odločilo o njegovi zahtevi za varstvo zakonitosti, ki je bila vložena 15. 9. 2000. Predlaga, naj Ustavno sodišče obravnava ustavno pritožbo pred izčrpanjem pravnih sredstev in naj zadrži izvrševanje pravnomočne sodbe ter zadevo vrne v novo odločanje.

2.Po podatkih kazenske pisarne Vrhovnega sodišča do dne 19. 6. 2002 o pritožnikovi zadevi še ni bilo odločeno.

B. - I.

3.Po 53. členu Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) je treba ustavni pritožbi priložiti kopije posamičnih aktov, ki jih pritožnik izpodbija. Pritožnik je bil pozvan k dopolnitvi ustavne pritožbe. Pozivu se je odzval, vendar pa kopij izpodbijanih prvostopenjske in drugostopenjske sodbe ni predložil.

4.Kolikor se ustavna pritožba nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopku do izdaje pravnomočne sodbe (23. člen Ustave), pritožnik ni izkazal, da bi izčrpal vsa pravna sredstva. Kršitev je z izdajo drugostopenjske sodbe prenehala. Morebitne zahtevke (odškodnina) iz naslova domnevne kršitve te pravice lahko pritožnik v takem primeru uveljavlja v postopku pred pristojnim sodiščem (26. člen Ustave), ko so pravna sredstva v tem postopku izčrpana, pa lahko ob pogojih iz ZUstS vloži tudi ustavno pritožbo (tako tudi v sklepu Ustavnega sodišča št. Up-74/98 z dne 16. 12. 1998 - OdlUS VII, 251).

5.Ker pritožnik ustavne pritožbe v delu, ki se nanaša na izpodbijani prvostopenjsko in drugostopenjsko sodbo in na postopek, v katerem sta bili izdani, ni ustrezno dopolnil, jo je Ustavno sodišče v tem delu zavrglo. Zato niso podane predpostavke niti za odločitev o začasnem zadržanju izvršitve izpodbijane sodbe.

B. - II.

6.Senat Ustavnega sodišča je sklenil, da ustavno pritožbo v delu, v katerem se nanaša na pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopku odločanja o pritožnikovi zahtevi za varstvo zakonitosti, sprejme v obravnavo. O njeni utemeljenosti bo odločilo Ustavno sodišče, ki bo presodilo, ali je podana zatrjevana kršitev ustavne pravice.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi četrte alineje prvega odstavka 55. člena in 54. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer

Up-382/01

18. 12. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi A. A., na prestajanju kazni v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ž. pri Z., na seji dne 18. decembra 2002

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopku pred Vrhovnim sodiščem, ki teče v zadevi št. I Ips 255/2000, se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik je v ustavni pritožbi, vloženi 10. 9. 2001, izpodbijal obsodilno sodbo, ki naj bi bila izrečena pred Okrožnim sodiščem v Mariboru. V ustavni pritožbi je med drugim navedel, da je dne 15. 9. 2000 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno obsodilno sodbo in da o njej kljub številnim prošnjam in posredovanju Varuha človekovih pravic še ni odločeno. Meni, da mu je s tem kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave).

2.Senat Ustavnega sodišča je s sklepom z dne 18. 6. 2002 ustavno pritožbo v delu, v katerem se nanaša na navedeno obsodilno sodbo in postopek, v katerem je bila izdana, zavrgel. V delu, v katerem se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopku odločanja o pritožnikovi zahtevi za varstvo zakonitosti, je bila ustavna pritožba sprejeta v obravnavo.

3.Vrhovno sodišče je v odgovoru navedlo, da je bila pritožniku s pravnomočno sodbo izrečena kazen dve leti in šest mesecev zapora. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila Vrhovnemu sodišču predložena dne 17. 10. 2000. Na podlagi preizkusa po četrtem odstavku 423. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - ZKP) se Vrhovno sodišče ni odločilo za prekinitev izvršitve pravnomočne sodbe. Nadalje je navedlo, da je bil spis zaradi postopka odločanja o zahtevi za izredno omilitev kazni dne 15. 2. 2001 poslan Okrožnemu sodišču v Mariboru.

4.Vrhovnemu sodišču je bil vrnjen 26. 4. 2001. O navedeni zahtevi je bilo odločeno 7. 6. 2001. Dne 3. 10. 2001 je bil zaradi pritožnikove vložitve zahteve za obnovo postopka, pred odločanjem o zahtevi za varstvo zakonitosti, spis ponovno poslan na prvostopenjsko sodišče. Spis je bil vrnjen Vrhovnemu sodišču dne 24. 10. 2002. Dne 7. 11. 2002 je Vrhovno sodišče odločilo o pritožnikovi zahtevi za varstvo zakonitosti.

B.

5.Pri odločanju o ustavnih pritožbah zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave) Ustavno sodišče v ustaljeni praksi razlikuje med primeri, ko postopek v času odločanju še teče, in primeri, ko je postopek pred pristojnim sodiščem že končan (glej npr. odločbo št. Up-73/97 z dne 7. 12. 2000, Uradni list RS, št. 1/01 in OdlUS IX, 309).

6.Ko je postopek pred sodiščem končan, kršenja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ne more več biti in ga zato tudi ni več mogoče preprečevati. Morebitne zahtevke (odškodnina) iz naslova domnevne kršitve te pravice lahko pritožnik v takem primeru uveljavlja v postopku pred pristojnim sodiščem (26. člen Ustave). Ko so pravna sredstva v tem postopku izčrpana, lahko ob pogojih iz Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) vloži ustavno pritožbo.

7.Ker v zadevi v času odločanja o ustavni pritožbi niso izčrpana vsa pravna sredstva, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić