Jedro

Četudi je tožena stranka nepremičnini obremenila po nastanku obveznosti iz pogodbe z dne 2.7.2008 ter četudi je njen tekoči račun blokiran od 21.6.2010, kar je dve leti po nastanku obveznosti, to še niso okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da tožena stranka s svojimi ravnanji deluje v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve terjatve tožeče stranke. Konkretnih trditev, iz katerih bi izhajalo, da tožena stranka razpolaga s svojim premoženjem prav v navedeno smer, tožeča stranka ni navedla.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ki se je glasil: „1. Toženi stranki – C. d.o.o. se v korist tožnika – S., v zavarovanje tožnikove denarne terjatve prepoveduje odtujiti in obremeniti nepremičnini: - z ID znakom 000, parcela št. 704/1, k. o. X (ID 000), - z ID znakom 000, parcela št. 704/2 k. o. X (ID 000).

2. Prepoved po prejšnjem odstavku se izvrši s takojšnjo zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Novi Gorici na nepremičninah: - z ID znakom 000, parcela št. 704/1, k. o. X (ID 000), - z ID znakom 000, parcela št. 704/2, k. o. X (ID 000).

3. Ta začasna odredba stopi v veljavo takoj in traja še 30 dni po izvršljivosti sodne odločbe v naslovni pravdni zadevi opr. št. VIII Pg 3969/2011.“

2. Tožeča stranka je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da predlagano začasno odredbo izda, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe z vsebino, razvidno iz uvoda obrazložitve tega sklepa, ker je ocenilo, da tožeča stranka ni verjetno izkazala nevarnosti, da bo zaradi odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja tožene stranke s premoženjem, uveljavitev njene terjatve onemogočena ali precej otežena (drugi odstavek 270. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).

5. Zmotno je stališče pritožnika, da dejstvo, da tožeči stranki (ki je zastavitelj nepremičnin v korist P. d.d., za zavarovanje denarne terjatve banke do tožene stranke) grozi izvršba s strani P. d.d., ker tožena stranka prezira njene pozive, naj svojo obveznost do P. d.d. po kreditni pogodbi z dne 7.8.2008 izpolni, ter dejstvi, da ima tožena stranka obremenjeni nepremičnini večje vrednosti, in sicer parc. št. 704/1 in 704/2, k. o. X ter že dve leti blokiran edini transakcijski račun, kažejo na načrtno zmanjševanje premoženja tožene stranke v izogib plačilu obveznosti do tožeče stranke. Prvostopenjsko sodišče je pravilno zaključilo, da navedbe tožeče stranke o tem, da tožena stranka zavrača plačilo njene terjatve, da obremenjuje nepremičnine s terjatvami drugih upnikov in da ima blokiran transakcijski račun, same po sebi ne izkazujejo nevarnosti v smislu drugega odstavka 270. člena ZIZ. Četudi je tožena stranka zgoraj navedeni nepremičnini obremenila po nastanku obveznosti iz pogodbe z dne 2.7.2008 ter četudi je njen tekoči račun blokiran od 21.6.2010, kar je dve leti po nastanku teh obveznosti, to še niso okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da tožena stranka s svojimi ravnanji deluje v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve terjatve tožeče stranke. Konkretnih trditev, iz katerih bi izhajalo, da tožena stranka razpolaga s svojim premoženjem prav v navedeno smer, tožeča stranka ni navedla. Niti samo dejstvo, da so od sklenitve kupoprodajne pogodbe pretekla že štiri leta, tožena stranka pa kupnine še ni poravnala, ne kaže ravnanja tožene stranke v smeri zmanjševanja njenega premoženja v smislu drugega odstavka 270. člena ZIZ.

6. Pritožbeno sodišče nadalje v celoti soglaša z zaključki prvostopenjskega sodišča, da vsakršen poseg v pravico razpolaganja z nepremičnino predstavlja za lastnika škodo, in da ni mogoče šteti, da prepoved razpolaganja z nepremičnino pomeni zanj le neznatno škodo. Niti neznatne škode ne predstavlja prepoved „nadaljnje“ obremenitve nepremičnine do pravnomočne odločbe sodišča v tem postopku, saj tudi prepoved obremenitve za lastnika lahko predstavlja škodo. Tožeča stranka pa ni konkretneje navedla, zakaj za toženo stranko takšna prepoved naj ne bi predstavljala škode. Njene trditve, da sta nepremičnini, na kateri meri predlagana začasna odredba, že večkrat obremenjeni ter da tožena stranka že sedaj ne poseduje upravičenj, ki omogočajo samovoljno razpolaganje z njima, v sled česar ne bi v ničemer čutila prikrajšanja pri razpolaganju, pa so tudi sicer nedopustne pritožbene novote, saj tožena stranka tega ni zatrjevala v postopku pred sodiščem prve stopnje, niti ne trdi, da tega ni mogla storiti brez svoje krivde (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Prvostopenjsko sodišče je torej pravilno odločilo, ko je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Prvostopenjsko sodišče ni storilo nobene od bistvenih kršitev določb postopka, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).