Jedro

Dolžnikov dolžnik je v ugovoru izkazal pravno relevantno dejstvo boljšega vrstnega reda predhodnih sklepov o izvršbi, ki je preprečevalo odtegnitev dolžnikovih dohodkov iz delovnega razmerja in njihovo izplačilo upnici. Delodajalec je v razmerju do upnika odgovoren le, če krši svojo obveznost pravilnega izvrševanja sklepa o izvršbi. Upoštevaje obstoj nepoplačanih upnikov z boljšim vrstnim redom, zaradi česar je bila v predmetnem postopku neuspešna tudi izvršba na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik na računu pri organizaciji za plačilni promet, je dolžnikov dolžnik postopal pravilno, ko predmetnega sklepa o izvršbi ni izvršil. Za odločitev v dani zadevi ni relevantno, ali je delodajalec pravilno in zakonito izvršil prej prejete sklepe o izvršbi (v drugih izvršilnih zadevah). Stališče, po katerem bi dolžnikov dolžnik v predmetnem postopku odgovarjal zaradi neizkazane izvršitve sklepov o izvršbi z boljšim redom, ob dejstvu, da upnica ob pravilnem izvrševanju sklepov o izvršbi zaradi slabšega vrstnega reda ne bi bila poplačana, bi pomenilo obid določbe 134. člena ZIZ, po kateri dolžnikov delodajalec odgovarja le za plačilo tistih zneskov, ki jih v skladu s sklepom o izvršbi ni odtegnil od dolžnikovih dohodkov iz delovnega razmerja in jih izplačal upniku, pa bi jih ob upoštevanju zakonskih določil moral.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da izrek sedaj glasi: „ I. Ugovoru dolžnikovega delodajalca z dne 11. 1. 2019 se ugodi, sklep o izvršbi z dne 17. 12. 2018 se razveljavi in predlog za izvršbo z dne 15. 10. 2018, dopolnjen dne 11. 12. 2018, zavrne.

II. Upnica sama krije stroške odgovora na ugovor dolžnikovega delodajalca.“

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s citiranim sklepom zavrnilo ugovor dolžnikovega delodajalca A.R. d.o.o. (v nadaljevanju dolžnikov dolžnik) z dne 11. 1. 2019 (I. točka izreka) in odločilo, da je dolžnikov dolžnik dolžan upnici povrniti nadaljnje izvršilne stroške (stroške odgovora na ugovor dolžnikovega dolžnika) v znesku 149,33 EUR, v roku 8 dni od prejema sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se pravočasno pritožuje dolžnikov dolžnik. Ponovno navaja, da je v zvezi z dolžnikom prejel več sklepov o izvršbi, ki jih izvršuje po vrstnem redu prejema. Dolžnikov dolg do Finančne uprave Republike Slovenije ni v celoti poplačan, slednji je zato, ker so v vseh izvršilnih postopkih zoper dolžnika dovoljena ista izvršilna sredstva, za poplačilo še zmeraj na vrsti pred upnico. Ugotovitev iz izpodbijanega sklepa, da je dolžniku plačo nakazoval v celotnem znesku priznava in pojasnjuje, da je na dolžnikove denarne prejemke nato posegla banka. Zavzema se za ugoditev pritožbi.

3. Upnica na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po določbi 134. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) lahko izvršilno sodišče delodajalcu - dolžnikovemu dolžniku, naloži plačilo zgolj tistih zneskov, ki jih ta v skladu s sklepom o izvršbi ni odtegnil od dolžnikovih dohodkov iz delovnega razmerja in jih izplačal upniku, pa bi jih ob upoštevanju zakonskih določil moral. 6. Poleg dokazovanja razlogov, ki preprečujejo izvršbo, v smislu prvega odstavka 55. člena ZIZ, lahko dolžnikov dolžnik uspešno ugovarja sklepu o izvršbi, izdanemu na podlagi 134. člena ZIZ, če dokaže, da je zapadle zneske od dolžnikovih dohodkov iz delovnega razmerja, na katere je bilo mogoče poseči z izvršbo, bodisi odtegnil in jih izplačal upniku, bodisi tega brez svoje krivde ni mogel storiti in je njegova odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov zato izključena.

7. Sodišče prve stopnje je napačno zaključilo, da dolžnikov dolžnik ni zadostil pogoju obrazloženosti ugovora, zaradi česar je ta neutemeljen.

8. Dolžnikov dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da odtegnitve in izplačila ni opravil, ker upnica še ni prišla na vrsto za poplačilo, saj še ni bila dokončno poplačana Finančna uprava Republike Slovenije, za katero je sklep o izvršbi prejel v izvrševanje pred upnico v obravnavani zadevi. Navedeno je dokazoval s sklepoma o davčni izvršbi in dolžnikovima bančnima izpiskoma.

9. Sodišče prve stopnje v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa ugotavlja, da predloženi sklepi o davčni izvršbi (datirani pred izdajo sklepa o izvršbi v obravnavani zadevi) izkazujejo, da je bila dovoljena izvršba na dolžnikove denarne prejemke, pri čemer pa sodeč po predloženih izpisih prometa na dolžnikovem transakcijskem računu predmetnih sklepov ni izvrševal dolžnikov delodajalec, temveč organizacija za plačilni promet. Nadalje sklepa, da izvršba na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik na računu pri organizaciji za plačilni promet, v predmetnem postopku ni bila uspešna zaradi vrstnega reda plačila terjatev, na katerega se sicer sklicuje dolžnikov dolžnik.

10. Po obrazloženem je dolžnikov dolžnik v ugovoru izkazal pravno relevantno dejstvo boljšega vrstnega reda predhodnih sklepov o izvršbi, ki je preprečevalo odtegnitev dolžnikovih dohodkov iz delovnega razmerja in njihovo izplačilo upnici. Delodajalec je v razmerju do upnika odgovoren le, če krši svojo obveznost pravilnega izvrševanja sklepa o izvršbi.1 Upoštevaje obstoj nepoplačanih upnikov z boljšim vrstnim redom, zaradi česar je bila v predmetnem postopku neuspešna tudi izvršba na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik na računu pri organizaciji za plačilni promet, je dolžnikov dolžnik postopal pravilno, ko predmetnega sklepa o izvršbi ni izvršil. 11. Za odločitev v dani zadevi ni relevantno, ali je delodajalec pravilno in zakonito izvršil prej prejete sklepe o izvršbi (v drugih izvršilnih zadevah). Sodišče prve stopnje se je ob zgornjih ugotovitvah zato po nepotrebnem spustilo v presojo izvršitve sklepov o davčni izvršbi in je ugovor zaradi nepredložitve listin, s katerimi bi dolžnikov dolžnik izkazal izvršitev sklepa o izvršbi upnika Finančne uprave Republike Slovenije, napačno štelo za neobrazložen.

12. Stališče, po katerem bi dolžnikov dolžnik v predmetnem postopku odgovarjal zaradi neizkazane izvršitve sklepov o izvršbi z boljšim redom, ob dejstvu, da upnica ob pravilnem izvrševanju sklepov o izvršbi zaradi slabšega vrstnega reda ne bi bila poplačana, bi pomenilo obid določbe 134. člena ZIZ, po kateri dolžnikov delodajalec odgovarja le za plačilo tistih zneskov, ki jih v skladu s sklepom o izvršbi ni odtegnil od dolžnikovih dohodkov iz delovnega razmerja in jih izplačal upniku, pa bi jih ob upoštevanju zakonskih določil moral. 13. Vsled navedenega je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih dolžnikov dolžnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Glej tudi dr. Anja Drev, Izvršba po določbah 134. člena ZIZ, Pravosodni bilten št. 3/2017, str. 101.