Jedro

Podlaga za odmero stroškov privedbe je ugotovitev, da je bila privedba izvršena in da so v zvezi z njo nastali stroški.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Ministrstvo za pravosodje, Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij, Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, je z delno odločbo o plačilu stroškov privedbe, št. 720-248/2014/34 213001 z dne 1. 6. 2015 odločil, da je obsojenec A.A. dolžan plačati stroški privedbe na prestajanje kazni zapora v Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, na relaciji Dominikanska republike do Republike Francije dne 18. 3. 2015, v višini 8.316,49 EUR. Določen je bil način poravnave obveznosti in odločeno, da bo o stroških privedbe obsojenca na prestajanje kazni zapora, na relaciji od Republike Francije do ZPKZ Dob pri Mirni, izdana posebna odločba.

2. Prvostopenjski organ je odločitev utemeljil z ugotovitvijo, da bi se moral obsojenec 14. 3. 2014, na podlagi poziva za prestajanje kazni zapora Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. I IKZ 29407/2010 (IKZ 14/14) z dne 17. 2. 2014, zglasiti na prestajanje kazni zapora. Ker se navedenega dne ni zglasil, je bil 18. 3. 2015, na podlagi odredbe za privedbo z dne 14. 3. 2015 ter izdane tiralice opr. št. IKZ 29407/2010 (I Kz 14/14) z dne 20. 3. 2014 in dopolnitve tiralice z dne 25. 3. 2014, na prestajanje zaporne kazni priveden prisilno. Predložen je bil račun št. 15000464 z dne 27. 3. 2015, iz katerega izhaja, da so stroški letalskih vozovnic za deportiranca znašali 2.421,99 EUR in za dva spremljevalca 2 x 2.870,25 EUR. Iz računa št. 15000497 z dne 31. 3. 2015, pa izhajajo stroški hotelske namestitve od 1. 3. 2015 do 2. 3. 2015 za dva spremljevalca, v skupni višini 154,00 EUR.

3. Drugostopenjski organ, Ministrstvo za pravosodje, Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij, Generalni urad, je z odločbo št. 720-745/2015/6 z dne 8. 7. 2015, zavrnil pritožbo A.A. zoper izpodbijano prvostopenjsko odločbo in pojasnil, da je privedba temeljila na odločitvi pristojnega sodišča in je posledica tega, da se pritožnik določenega dne ni zglasil v ZPKZ Dob pri Mirni. Tako je pritožnik stroške privedbe povzročil po svoji krivdi. Kot neutemeljene je zavrnil ugovore, ki se nanašajo na previsoko ceno letalskih vozovnic in pojasnil postopek nakupa teh vozovnic.

4. Tožnik navaja, da je odločitev nepravilna, saj je že v pritožbi, ki ji je priložil ustrezna dokazila, pojasnil, da so cene letalskih vozovnic previsoke. Najcenejša letalska vozovnica na tej razdalji stane cca 1.100,00 EUR, najdražja z prestopanjem v ZDA, pa cca. 1.600,00 EUR. Najcenejša enosmerna vozovnica iz Dominikanske republike v Francijo stane cca 1.000 EUR, zato so cene 2.421,99 EUR oziroma 2.870,25 EUR, nerealne. Realni stroški privedbe znašajo 3.354,00 EUR in takšen znesek bi bil tožnik pripravljen plačati in se zoper odločbo o povrnitvi stroški ne bi pritožil. 5. Strinja se, da mora skladno z določbo 22. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1) obsojenec plačati stroške privedbe, vendar le-ti ne smejo biti previsoki in nerealni. Tožena stranka ni izkazala, da so cene letalskih vozovnic najnižje, cen ni primerjala in se ni odločala za najugodnejšo varianto. Ni izkazano, da je bil nakup opravljen na podlagi povabila o oddaji posameznega naročila ter v skladu s krovnim sporazumom ter posebnim okvirnim sporazumom. Tudi Uredba ES 185/2010 ne določa posebnega statusa tako imenovanih „depa“ oseb na letalski letih, ampak točka 4.3.1. določa le, da pristojni organ letalskega prevoznika vnaprej uradno obvesti vkrcanju potencialno težavnega potnika na njegov zrakoplov, nadalje točka 4.3.2. določa, kaj mora takšno obvestilo vsebovati in točka 4.3.3., da imajo take osebe spremstvo. Tožeča stranka torej pristaja na plačilo stroškov privedbe pod pogojem realne in primerne višine. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo razveljavi, ter tožeči stranki naloži plačilo stroškov privedbe v znesku 3.354,00 EUR in povrnitev stroškov tega postopka oziroma podrejeno tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi, ter vrne zadevo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

6. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem pojasnjuje vse okoliščine, ki se nanašajo na nakup spornih letalskih kart, sodišču pa predlaga zavrnitev tožbe kot neutemeljene.

K I. točki izreka:

7. Tožba ni utemeljena.

8. Izpodbijana odločba je izdana na podlagi drugega odstavka 22. člena ZIKS-1, ki določa, da stroške privedbe na prestajanje kazni plača obsojenec, ki stroške privedbe plača tudi, če je na prestajanje kazni priveden z bega. Odločbo o plačilu stroškov privedbe izda direktor zavoda.

9. Glede na citirano določbo je podlaga za odmero stroškov privedbe ugotovitev, da je bila privedba izvršena in da so v zvezi z njo nastali stroški.

10. V zadevi ni sporno, da je bil tožnik dne 18. 3. 2015, na podlagi odredbe za privedbo z dne 14. 3. 2015 ter izdane tiralice št. I Kz 2940772010 z dne 20. 3. 2014 in dne 25. 3. 2014, priveden na prestajanje kazni v ZPKZ Dob pri Mirni, sporna v zadevi pa je višina zneska stroškov privedbe.

11. Sodišče v zadevi, enako kot to izhaja iz obrazložitve obeh upravnih aktov, ugotavlja, da je bil nakup letalskih vozovnic opravljen na podlagi Povabila k oddaji posameznega naročila ter v skladu s krovnim sporazumom št. C 1611-13-800004 z dne 21. 1. 2013 in posameznih okvirnim sporazumom št. C 1714-13-460029 z dne 18. 3. 2013. Listinam priloženega upravnega spisa je namreč priloženo pojasnilo Ministrstva za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava, Uprava kriminalistične policije, št. 232-299/2014/297 (2251-05) z dne 3. 7. 2015, iz katerega izhaja pojasnilo izbire ponudnika za letalske karte ter izbrane nočitve v Parizu. Pojasnjeno je bilo, da je bil predmet naročila naročilo letalskih kart v skladu s ponudbenim predračunom z zahtevami naročnika ter v celoti pojasnjen postopek, ki poteka skladno s pravili krovnega okvirnega sporazuma št. C 1611-13-800004 z dne 21. 1. 2013 in in posameznega okvirnega sporazuma št. C1714-13-460029 z dne 18. 3. 2013. V navedenem pojasnilu so bila pojasnjena tudi navodila za izdelavo ponudbe ter obrazložena merila za izbor ponudnika. Kot izhaja iz pojasnila, naročnik na podlagi poslanih ponudb po preveritvi njihove popolnosti, pravočasnosti oddaje in najugodnejšega ponudnika ter na podlagi meril obeh sporazumov in oddaji Obvestila o odločitvi o oddaji posameznega naročila vsem ponudnikom, izbire ponudnika. Iz pojasnila z dne 3. 7. 2015 izhaja tudi obveznost spoštovanja Uredbe Evropskega sveta (ES) št. 185/2010 izdane 4. 3. 2010. Listinam priloženega upravnega spisa je priložen tudi račun izbranega ponudnika, na podlagi katerega so bile zaračunane letalske vozovnice v skupni višini 8.162,49 EUR in potrdilo o plačilu le-teh ter račun izbranega ponudnika za hotelsko namestitev v Parizu, v skupni višini 154,00 EUR.

12. Glede na takšno ugotovljeno dejansko stanje, izvršeno prisilno privedbo in dokazila o plačilu spornih letalskih je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločitev pravilna in na zakonu utemeljena. Stroške privedbe je tudi po presoji sodišča povzročil tožnik, ki pa v tem sporu ne more izpodbijati višine nastalih stroškov privedbe.

13. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

K II. točki izreka:

14. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.