Jedro

Izpodbijani sklep ne vsebuje obveznih sestavin po ZUP, saj med drugim nima obrazložitve, zato gre za bistveno kršitev pravil postopka, saj pravilnosti izpodbijane odločitve ni mogoče preizkusiti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se sklep Strokovnega sveta Republike Slovenije za šport št. 064-32/2005/36-16 z dne 9. 5. 2011 odpravi ter zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 80,00 EUR v roku 15 dni od vročitve sodbe, od poteka roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Strokovni svet RS za šport zavrnil vlogo Športne Cheerleading zveze Slovenije glede potrditve programov usposabljanja za pridobitev nazivov vaditelj cheerleadinga (strokovni delavec 1), trener cheerleadinga (strokovni delavec 2), vaditelj cheer plesa (strokovni delavec 1), trener cheer plesa (strokovni delavec 2) in inštruktor cheer plesa (strokovni delavec 3), saj cheerleading in cheer ples v Olimpijskem komiteju Slovenije-Združenje športnih zvez (v nadaljevanju OKS) nimata urejenega statusa in tudi ne potrjenega uradnega tekmovalnega sistema.

2. Zoper navedeni sklep je tožnik vložil tožbo zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev pravil postopka. Navaja, da je v vlogi zaprosil za potrditev programov usposabljanja na podlagi Pravil o usposabljanju strokovnih delavcev v športu (v nadaljevanju Pravila), ki jih je na podlagi 16. člena Zakona o športu (v nadaljevanju ZSpo) 27. 10. 2004 sprejela tožena stranka. Pravila nikjer ne določajo, da je pogoj za potrditev programov usposabljanja urejen status pri OKS oz. potrjen uradni tekmovalni sistem. Vsi pogoji za potrditev programov usposabljanja so določeni v Pravilih, ki kot edini formalni pogoj v 4. členu določajo, da so nosilci programov usposabljanja za posamezne športne panoge nacionalne panožne športne zveze ter določajo vsebinske pogoje za potrditev programov usposabljanja kot npr. obvezne sestavine, praktični in teoretični del, pogoj za predavatelje ipd.. Tožnik je na podlagi predpisov ZSpo nacionalna panožna športna zveza za športno panogo cheerleading, ki se deli na disciplini cheerleading v ožjem pomenu besede in cheer ples ter izpolnjuje vse formalne pogoje. Uveljavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka (2. in 7. točka drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP), kršeno je načelo zaslišanja strank (9. člen ZUP, tretji odstavek 141. člena ZUP). Sklep ni obrazložen (tretji odstavek 210. člena ZUP) in ga ni možno preizkusiti. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo spremeni tako, da se potrdijo programi za pridobitev nazivov, kot jih navaja ter se kot nosilec usposabljanja določi tožnik, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. V odgovoru na tožbo se tožena stranka sklicuje na prvo alinejo 6. člena, drugi odstavek 26. člena in 27. člen ZSpo. Tožeča stranka je 19. 4. 2006 kot Zveza šov skupin Slovenije, posredovala vlogo za potrditev programov usposabljanja strokovnih delavcev v športu za pridobitev nazivov, kot jih navaja. Tožena stranka je na 1. seji 27. 10. 2005 ustanovila Komisijo za usposabljanje, ki je programe usposabljanja tožeče stranke obravnavala ter svojo odločitev o zavrnitvi sprejela na podlagi dejstev, ki jih navaja na strani 3 in 4 odgovora na tožbo. Sklicuje se na prvi in drugi odstavek 4. člena Pravil, po katerem je nosilec programov usposabljanja za posamezno športno panogo lahko samo ena nacionalna panožna športna zveza in da v RS potrjujejo uradne tekmovalne sisteme OKS kot krovna športna organizacija v RS na podlagi pogojev, pravil in kriterijev za registriranje in kategoriziranje športnikov v RS, ki jih je tožena stranka v skladu z 38. členom ZSpo sprejela na 27. seji. Članica OKS je Zveza navijaških in pom-pon skupin Slovenije, ... Ker sta športni panogi tožeče stranke in navedene skupine zelo podobni in celo identični, nosilec programa za posamezno športno panogo pa je na podlagi 4. člena Pravil lahko samo ena nacionalna panožna športna zveza, je tožeča stranka vlogo tožnika za potrditev njenih programov zavrnila do ureditve statusa cheerleading in cheer plesa in njunega uradnega tekmovalnega sistema znotraj OKS. Tožeča stranka ni nacionalna panožna športna zveza za športni panogi cheerleading in cheer ples. Iz korespodence, ki se nahaja v upravnem spisu, je razvidno, da je tožniku bila dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za odločitev. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. V odgovoru na odgovor na tožbo tožene stranke tožnik navaja, da v izpodbijanem aktu tožena stranka ni navedla obrazložitve ter v odgovoru na tožbo navaja dejstva, ki predstavljajo novost, s katero prej ni bila seznanjena. Pridržuje si pravico, da navaja nova dejstva in nove dokaze, ki jih ni mogel navesti v postopku izdaje upravnega akta (52. člen Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Ne strinja se s stališčem tožene stranke ter pojasni svoje videnje glede članstva v OKS, statusa nacionalne panožne športne zveze, ureditve uradnih tekmovalnih sistemov znotraj OKS, identičnosti športnih panog, zavrnitve ureditve statusa ter navaja kršitve načel zaslišanja stranke, enakosti pred zakonom ter kršitve pravil konkurenčnega prava. Sodišču predlaga, da stranke povabi k razpravi o spornem stanju ter k sklenitvi poravnave.

5. Tožba je utemeljena.

6. Ker gre v obravnavani zadevi za upravno zadevo (2. člen ZUP), je tožena stranka z izdajo izpodbijanega sklepa storila bistveno kršitev določb postopka, saj se njene odločitve ne da preizkusiti. Izpodbijani sklep ne vsebuje sestavin, ki jih obvezno mora vsebovati odločba, izdana v upravnem postopku po 210. člen ZUP, po katerem pisna odločba obsega uvod, izrek, obrazložitev in pouk o pravnem sredstvu (tretji odstavek); s tem da uvod obsega med drugim ime organa, ki odločbo izdaja, predpis o njegovi pristojnosti, način izvedbe postopka, ime stranke in njenega morebitnega zastopnika ali pooblaščena ter na kratko označeno zadevo, za katero gre (prvi odstavek 212. člena ZUP); obrazložitev pa mora vsebovati med drugim razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katero se opira odločba, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku stranke (214. člen ZUP). Prav tako je obvezna sestavina pouk o pravnem sredstvu (215. člen ZUP). Če odločba nima obveznih sestavin obrazložitve, ki se nanaša na dejansko podlago (1., 2. in 3. točka prvega odstavka 214. člena ZUP) in pravno podlago, na kateri temelji izrek odločbe (4., 5. in 6. točka prvega odstavka 214. člena ZUP), je podana bistvena kršitev določb upravnega postopka, saj se odločbe ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), zaradi česar je treba tak upravni akt odpraviti. Pomanjkljiva obrazložitev upravnega akta namreč onemogoča oz. omejuje učinkovito varstvo pravic strank v nasprotju z določilom 22. člena Ustave RS, tako v postopku z rednimi kot izrednimi pravnimi sredstvi v upravnem postopku, kot tudi v postopku sodnega varstva v upravnem sporu. Tožena stranka pri svoji odločitvi navedenih določb ZUP ni upoštevala, saj sklepa med drugim niti ni obrazložila. Tožeča stranka ima prav, ko zatrjuje, da zato sklepa ni možno preizkusiti. Ob tem pa sodišče še dodaja, da razlogi za zavrnitev vloge tožnika, ki jih je tožena stranka navedla v odgovoru na tožbo, ne morejo nadomestiti pomanjkljivosti nepravilno in nepopolno izdane odločbe oz. ne morejo nadomestiti obrazložitve odločitve, saj morajo biti relevantni razlogi za odločitev podani v obrazložitvi odločbe in ne šele v odgovoru na tožbo, zato so neupoštevni in jih sodišče ni preizkušalo.

7. Ker glede na navedeno izpodbijani sklep ne vsebuje obveznih sestavin po ZUP, saj med drugim nima obrazložitve, gre za bistveno kršitev pravil postopka, saj pravilnost izpodbijane odločitve ni mogoče preizkusiti. Zato je izpodbijani sklep nezakonit in ga je treba odpraviti. Zato je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo, ob upoštevanju četrtega in petega odstavka istega člena, vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, v katerem bo poleg povedanega upoštevala tudi načelo zaslišanja stranke.

8. Sodišče je odločalo brez glavne obravnave, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

9.Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. členu ZUS-1 v povezavi s prvo točko 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.