Jedro

Ker se je rok za vložitev tožbe iztekel že dne 28. 5. 2018, je tožnik tožbo vložil prepozno, četudi bi sodišče v skladu s tretjim odstavkom 29. člena ZUS-1 štelo, da je bila tožba pri sodišču vložena istega dne, kot jo prejel drugostopenjski organ.

Upravni organ ni bil dolžan postopati po 93. členu ZUP, ki določa, da se osebam, ki jim je vzeta prostost, vročajo dokumenti po upravi zavoda, v katerem so, in da je vročitev opravljena, ko uprava zavoda vroči dokument naslovniku, saj iz predloženih upravnih spisov ne izhaja, da bi tožnik v upravnem postopku upravnim organom kakorkoli sporočil nastop prestajanja kazni zapora oziroma spremembo naslova začasnega prebivališča, kakor mu nalaga prvi odstavek 96. člena ZUP.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je dne 1. 6. 2018 prejelo tožnikovo vlogo z dne 30. 5. 2018, naslovljeno kot pritožba in ugovor v zvezi z usmeritvijo njegovega sina v prilagojen program in namestitvijo v Center za usposabljanje, delo in varstvo A. Ministrstvo je vlogo odstopilo naslovnemu sodišču, ki je tožnika z dopisom II Upr 137/2018 z dne 14. 6. 2018 pozvalo, da pojasni, ali je bila vložena vloga mišljena kot tožba v upravnem sporu, na kar je tožnik odgovoril z vlogo z dne 23. 6. 2018, ki jo je naslovil kot "sprožitev upravnega spora - tožba". Sodišče je torej vlogo tožnika z dne 30. 5. 2018 štelo kot tožbo.

2. Po prejemu upravnih spisov je sodišče ugotovilo, da je tožbo potrebno zavreči kot prepozno.

3. Po določbi prvega odstavka 28. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Iz predloženih upravnih spisov je razvidno, da vročevalec odločbe drugostopenjskega organa, tj. odločbe Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport št. 60340-3/2018 z dne 10. 4. 2018, s katero je bil končan upravni postopek, tožniku na naslovu, ki ga je navedel in ga navaja tudi v tožbi, tj. B., Ljubljana, dne 13. 4. 2018 ni mogel vročiti. Zato je skladno s tretjim odstavkom 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) v hišnem predalčniku pustil obvestilo z navedbo roka 15 dni, v katerem je bilo pisanje mogoče prevzeti. V tem roku pisanje ni bilo prevzeto, zato se skladno s četrtim odstavkom 87. člena ZUP vročitev v takšnem primeru šteje za opravljeno s potekom 15 dnevnega roka (fikcija vročitve). Ta je v konkretnem primeru potekel 28. 4. 2018. Posledično se je rok 30 dni za tožbo iztekel 28. 5. 2018. 4. Iz pisemske ovojnice vloge z dne 30. 5. 2018 je razvidno, da je tožnik vlogo istega dne izročil ZPKZ C.. Četrti odstavek 68. člena ZUP za osebe, ki jim je vzeta prostost, določa, da se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan, ko te osebe izročijo vlogo upravi zavoda, v katerem so. Šteje se torej, da je tožnikovo vlogo z dne 30. 5. 2018 istega dne prejelo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. ZUS-1 v prvem odstavku 29. člena določa, da se tožba vloži pri pristojnem sodišču, torej ne pri drugostopenjskemu organu, kakor je storil tožnik, vendar ker se je rok za vložitev tožbe iztekel že dne 28. 5. 2018, je tožnik tožbo vložil prepozno, četudi bi sodišče v skladu s tretjim odstavkom 29. člena ZUS-1 štelo, da je bila tožba pri sodišču vložena istega dne, kot jo prejel drugostopenjski organ (ker da je mogoče njeno vložitev pri drugostopenjskemu organu pripisati nevednosti ali očitni pomoti tožnika).

5. Sodišče še pripominja, da iz uradnih evidenc izhaja, da je imel tožnik od dne 8. 3. 2018 do 13. 8. 2018 prijavljeno začasno prebivališče v ZPKZ C., torej tudi v času, ko mu je vročevalec poskušal vročiti drugostopenjsko upravno odločbo in ko je potekel rok za vložitev tožbe v upravnem sporu. Vendar sodišče hkrati ugotavlja, da upravni organ ni bil dolžan postopati po 93. členu ZUP, ki določa, da se osebam, ki jim je vzeta prostost, vročajo dokumenti po upravi zavoda, v katerem so, in da je vročitev opravljena, ko uprava zavoda vroči dokument naslovniku, saj iz predloženih upravnih spisov ne izhaja, da bi tožnik v upravnem postopku upravnim organom kakorkoli sporočil nastop prestajanja kazni zapora oziroma spremembo naslova začasnega prebivališča,1 kakor mu nalaga prvi odstavek 96. člena ZUP. Zato je bila pravilna vročitev na naslovu tožnikovega stalnega prebivališča, ki ga navaja tudi v tožbi, tj. B., Ljubljana.

6. Če je tožba vložena prepozno, jo mora sodišče po določbi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 s sklepom zavreči. Upoštevaje navedeno in na podlagi tretjega odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi s petim odstavkom 59. člena ZUS-1, je sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

1 Tako tudi sklep Vrhovnega sodišča I Up 361/2008 z dne 30. 9. 2009.