Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Določba 51. člena Pravilnika je podnormirana in kot taka po oceni pritožbenega sodišča ne pomeni samostojne podlage, ki cenilcu omogoča zahtevo za zvišanje nagrade, sodišču pa, da cenilcu tako zahtevano povišanje prizna.
I. Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (v nadaljevanju sodišče) sklenilo, da: - je predlagatelj dolžan v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka sklepa založiti dodatni predujem za nagrado in stroške cenilca v skupni višini 359,10 EUR, na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Kopru in sodišču predložiti potrdilo o plačilu, sicer ga bo sodišče prisilno izterjalo (I. točka izreka) in - da se sodnemu cenilcu kmetijske stroke A. A. prizna nagrada in nadomestilo stroškov v skupnem znesku 559,10 EUR, ki se izplača iz sredstev predujma, ki ga je založil predlagatelj (II. točka izreka).
2. Zoper ta sklep, II. točko izreka, je cenilec vložil pritožbo. Navaja, da mu z izpodbijanim sklepom ni bila priznana priglašena podražitev po 51. členu Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju Pravilnik), in sicer v višini 15,40 %, ampak le 8,40 %. Po Pravilniku mu pripada podražitev od uveljavitve Pravilnika do konca avgusta 2022. Pritožbi prilaga statistični izračun.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. V 51. členu Pravilnika1 je določeno, da se višina plačila za opravljeno delo sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev spreminja glede na rast cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, ki jo ugotavlja Statistični urad Republike Slovenije. Sprememba višine plačila je možna v primeru, ko rast cen življenjskih potrebščin v času od uveljavitve zadnjega zvišanja preseže 10 %.
5. Že sama dikcija navedene določbe "Sprememba višine plačila je možna …" ne omogoča zaključka, ki izhaja iz pritožbe, da je cenilec zaradi tega, ker se je rast cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji zvišala nad 10 %, po navedbah pritožbe za 15,40 % od uveljavitve Pravilnika leta 20192 do avgusta 20223, upravičen do enakega zvišanja svojega plačila, saj gre za možnost, ne pa obveznost oz. avtomatizem.
6. Enako določbo kot jo vsebuje 51. člen Pravilnika namreč vsebuje tudi drugi odstavek 13. člena Odvetniške tarife4 (v nadaljevanju OT), ki pa v naslednjih odstavkih določa, da upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije odloča o spremembi vrednosti točke, upoštevaje merila iz prejšnjega odstavka, in da k sklepu upravnega odbora daje, upoštevaje merila iz drugega odstavka tega člena, soglasje minister, pristojen za pravosodje.
7. Tako se pokaže, da je določba 51. člena Pravilnika podnormirana in kot taka po oceni pritožbenega sodišča ne pomeni samostojne podlage, ki cenilcu omogoča zahtevo za zvišanje nagrade, sodišču pa, da cenilcu tako zahtevano povišanje prizna, saj bi to pomenilo veliko negotovost glede priznavanja višine nagrade izvedencem, cenilcem in tolmačem. Pri tem pa ne gre niti spregledati, da je Ministrstvo za pravosodje (v nadaljevanju MP) ob pripravi Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika5 v obrazložitvi navedlo, da je bilo glede tarife že ob pripravi veljavnega Pravilnika stališče MP jasno, in sicer da tarifa ostane nespremenjena, da se pa lahko spremeni, v kolikor bi Strokovni svet pripravil predlog novega načina obračunavanja plačila za delo sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev. Pritožbeno sodišče še dodaja, da iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, da bi sodišče cenilcu priznalo 8,40 % zvišanje na račun podražitev po 51. členu Pravilnika, kot to navaja pritožba.
8. Glede na navedeno, in ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).
1 Uradni list RS št. 84/2018. 2 Uradni list RS št. 84/2018, veljaven od 1.1.2019. 3 Cenilec je celilno poročilo izdelal 23.9.2022 (listovna št. 64). 4 Vrednost točke se spreminja glede na rast življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, ki jo ugotavlja Statistični urad Republike Slovenije, ali glede na rast plač sodnikov. Sprememba vrednosti točke je možna v primeru, ko rast življenjskih potrebščin ali rast plač sodnikov v času od uveljavitve zadnjega zvišanja preseže 10 %. 5 Uradni list RS št. 148/2021, veljaven od 30.9.2021.