Jedro

Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča se vprašanja, o katerih je Vrhovno sodišče že odločilo, ne štejejo za pomembna pravna vprašanja.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo (3. točka izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper sklep Senata ... fakultete Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju Senat) z dne 2. 10. 2008, s katerim je ta zavrnil doktorsko disertacijo z naslovom: „...“, ki jo je predložil revident. Z istim sklepom je bilo odločeno, da navedene doktorske disertacije kandidat ne more ponovno predložiti.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Po drugem odstavku 83. člena je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče Republike Slovenije je že v več sklepih (npr. Up-858/2008 z dne 3. 6. 2008, Up-157/2008 z dne 2. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije.

4. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Navaja, da gre v obravnavani zadevi za pomembno pravno vprašanje, o katerem se je Vrhovno sodišče le delno izreklo, vendar ne glede okoliščin, ki so pomembne za razsojo v tej zadevi. Kot pomembno pravno vprašanje revident izpostavlja dopustnost vsebinske presoje odločitve tožene stranke o zavrnitvi njegove doktorske disertacije. Revident želi doktorirati in izpolniti svojo ustavno varovano pravico do izobraževanja (57. člen Ustave RS), tožena stranka pa mu to onemogoča z odločbo, v kateri zavrnitev ni obrazložena. V konkretnem primeru tožena stranka, ki odloča o njegovi pravici do dokončanja doktorskega študija, odloča na podlagi ocen strokovne komisije, kar pomeni, da ocen strokovne komisije ni mogoče izločiti iz procesa odločanja o pravici ali koristi, saj predstavljajo podlago za odločanje.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča vprašanje, ki ga revident izpostavlja, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po ustavljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča in ob primerni uporabi 367.a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 gre namreč za pomembno pravno vprašanje le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoj prava preko sodne prakse. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča se vprašanja, o katerih je Vrhovno sodišče že odločilo, ne štejejo za pomembna pravna vprašanja (odločbe Vrhovnega sodišča X Ips 435/2007, X Ips 443/2007, X Ips 6/2008, X Ips 47/2009).

7. Vprašanje, ki ga revident izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje, po presoji Vrhovnega sodišča ni nerešeno pravno vprašanje, zato ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je o tem vprašanju Vrhovno sodišče že odločalo (sklep Vrhovnega sodišča, št. I Up 553/2008 z dne 17. 9. 2009). V navedenem sklepu je Vrhovno sodišče zavzelo stališče, da sklep o zavrnitvi predložene disertacije predstavlja del postopka ocenjevanja. Postopek ocenjevanja pa je strokovno delo znotraj pedagoškega procesa, torej opravilo strokovne narave, za katerega se določbe Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP, ne uporabljajo. Vrhovno sodišče poudarja, da akt, ki se v obravnavani zadevi izpodbija, ni bil izdan na podlagi ZUP, in se nanj ne sklicuje niti v obrazložitvi, ker za to ni bilo podlage. Z izpodbijanim sklepom se ni odločalo o kakšni pravici ali koristi s področja upravnega prava, ki bi jo zakon varoval revidentu, saj sprejetje oziroma negativna ocena doktorske disertacije ni pravica ali pravna korist s področja upravnega prava. Zoper oceno Senata, kot opravilo strokovne narave, tudi ni zagotovljeno sodno varstvo po določbi 71. člena Zakona o visokem šolstvu – ZVis. Po tej določbi ZVis je sodno varstvo v upravnem sporu zagotovljeno le v zadevah, v katerih se odloča o pridobitvi oziroma izgubi statusa študenta in v tistih zadevah v zvezi s študijem, v kateri se odloča o kakšni pravici ali pravni koristi študenta, kar pa odločitev Senata o zavrnitvi doktorske disertacije ni.

8. Glede na navedeno po presoji Vrhovnega sodišča niso podani pogoji za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 9. Glede na to, da revident ni izkazal nobenega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.