Jedro

V primeru prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku predstavlja pravni temelj za pridobitev lastninske pravice sodna odločba. Iz navedenega razloga zato po presoji sodišča v takšnem primeru ni podan razlog za ničnost v smislu 60. člena ZKZ, ki prepoveduje promet s kmetijskimi zemljišči na komasacijskem območju. Pri tej zakonski določbi gre tako za prepoved pridobitve lastninske pravice na podlagi pravnega posla, ne pa na podlagi sodne odločbe.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Murska Sobota zavrgla tožnikov predlog za izrek ničnosti 1. točke izreka odločbe istega organa, št. 330-2001/2008-15 (0411) z dne 26. 1. 2009 (1. točka izreka) ter zavrnila tožnikov predlog za izrek ničnosti 2. in 3. točke izreka odločbe (2. točka izreka). V obrazložitvi odločbe upravni organ navaja, da je tožnik dne 16. 6. 2010 vložil predlog za izrek ničnosti odločbe o domiku kmetijskih zemljišč z dne 26. 1. 2009 in sicer na podlagi 6. točke prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Po mnenju tožnika je odločba o domiku kmetijskih zemljišč nična, ker gre za promet z zemljišči v komasaciji, kar pa po določbi 60. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) ni dovoljeno in so takšne pogodbe nične. Upravni organ je navedeni zahtevek v zvezi s 1. točko izreka odločbe z dne 26. 1. 2009 zavrgel, ker je bila vloga vložena po neupravičeni osebi, saj glede navedenih zemljišč tožnik v postopku ni imel položaja stranke. Z 2. točko izreka odločbe z dne 26. 1. 2009 pa je upravni organ odločil o odobritvi domika zemljišč na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Murski Soboti št. 300/2007 z dne 30. 9. 2008. Podlaga za odobritev pravnega posla pri domiku kmetijskih zemljišč je v 25. členu ZKZ. Ker je upravni organ ugotovil, da v odločbi ni nepravilnosti, ki bi bile po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost, je takšen predlog tožnika zavrnil. Navedeno odločbo je potrdila tudi tožena stranka z odločbo št. 33008-122/2010/2 z dne 26. 11. 2010. Po ugotovitvah tožene stranke ni podan ničnostni razlog po 6. točki 279. člena ZUP, ki ga je uveljavljal tožnik v svoji vlogi, niti po 3. točki istega člena, kar je tožnik zatrjeval v pritožbi. ZKZ v 60. členu ne določa, da je nična odločba, s katero se odobri pravni posel, pač pa določa, da je ničen pravni posel. Ker je navedena ničnostna posledica določena le za pogodbe, ne pa tudi za odločbe upravnih organov, v konkretni zadevi uveljavljani ničnostni razlog po 6. točki 279. člena ZUP ni podan. Po mnenju tožene stranke tudi ni podan ničnostni razlog iz 3. točke 279. člena ZUP, saj tožnik ni dokazal, da odločbe o odobritvi pravnega posla na podlagi javne dražbe ne bi bilo mogoče pravno ali dejansko izvršiti. Glede tožnikovega ugovora, da v postopku ni bilo pravilno ugotovljeno lastništvo parcele, pa je tožena stranka navedla, da je to okoliščino presojalo sodišče, ki je javno dražbo izvedlo.

Tožnik v tožbi navaja, da je po določbi 60. člena ZKZ prepovedan promet s kmetijskimi zemljišči, ki so v komasacijskem postopku. Po določbi četrtega odstavka navedenega člena je prodajna pogodba nična, kar pomeni, da je domik v nasprotju z navedeno določbo. V zadevi tudi ni bilo upoštevano dejansko stanje, kot je bilo ugotovljeno v komasaciji, to pa se ne ujema z zemljiško knjižnim stanjem. Lastnik sporne parcele 607/4 k.o. ... je tožnik postal na podlagi darilne pogodbe, ki pa ni bila vpisana v zemljiško knjigo. Ne glede na to pa je isti upravni organ v postopku komasacije tožniku priznal položaj pravnega interesenta ter mu z odločbo o komasaciji dodelil parceli št. 4987 in 4988, ki sta nastali iz parcele št 207/4. Na podlagi navedene odločbe je tako pridobil pričakovano pravico vpisa lastninske pravice, ki je tudi varovana v 33. členu Ustave RS. Odobritev domika tako predstavlja dejanje, ki se pravno ne more izvršiti v skladu z upravnim postopkom komasacije, to pa pomeni, da je izpodbijana odločba v tem delu neizvršljiva, in torej po določbi 3. točke 279. člena ZUP nična. Po določbi 62. člena ZKZ komasacijski sklad predstavlja zbirko podatkov o lastnikih in njihovih zemljiščih. Samo iz navedene zbirke je tako mogoče pridobiti dokaz o lastništvu na posameznih zemljiščih v pasu komasacije. V primeru komasacije je tako upravni organ tisti, ki daje relevantne podatke o lastnikih zemljišč, zemljiška knjiga pa preko zaznambe komasacije na posameznem zemljišču na to pravno napotuje. Upravni organ zato mora upoštevati stanje v svojem postopku komasacije in ga tudi varovati v drugih postopkih, v katerih se izreka o zemljiščih, ki so v komasacijskem skladu. V obravnavanem primeru je izvršilno sodišče naredilo napako, ker odredbe o prodaji ni poslalo tudi upravnemu organu, kot to določa 181. člen ZIZ, da bi ga ta opozoril na komasacijo in dokazovanje lastništva na zemljiščih. Upravni organ je tudi edini pristojen, da odloča o pravnih posegih za lastnike v komasaciji. Tako odobritev domika predstavlja dejanje, ki se pravno ne more izvršiti v skladu z upravnim postopkom komasacije, kar pomeni, da je odločba neizvršljiva ter posledično nična. Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter odločbo z dne 26. 1. 2009 razglasi za nično po 3. in 6. točki 279. člena ZUP. Prav tako predlaga, da obravnavano zadevo združi z zadevo II U 406/2009. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih navedenih v njeni odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Ničnost odločbe je v upravnem postopku izredno pravno sredstvo. Na podlagi tega pravnega sredstva lahko upravni organ izreče za nično določbo samo iz tistih razlogov, ki so izrecno navedeno v 1. do 6. točki 279. člena ZUP. Gre za razloge, ki predstavljajo najtežje kršitve pravil postopka. Uporaba tega izrednega pravnega sredstva zato ne dopušča širše razlage ničnostnih razlogov. Po navedeni določbi se za nično izreče odločba: ki je bila izdana v upravnem postopku v zadevi sodne pristojnosti ali v stvari, v kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku (1. točka); ki bi s svojo izvršitvijo lahko povzročila kakšno dejanje, ki je kaznivo po kazenskem zakonu (2. točka); ki je sploh ni mogoče izvršiti (3. točka); ker je bila odločba izdana brez zahteve stranke (4. točka); ki je bila izdana kot posledica prisiljenja, izsiljevanja, posebnega primera izsiljevanja, pritiska, ali drugega nedovoljenega dejanja (5. točka); ali v kateri je taka nepravilnost, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost (6. točka).

Tožnik je v postopku uveljavljal ničnostni razlog po 3. točki 279. člena ZUP (da odločbe ni mogoče izvršiti) in po 6. točki istega člena (da gre za nepravilnost, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost). Po mnenju tožnika posebno zakonsko določbo za ničnost predstavlja določa 60. člena ZKZ, ki določa, da je ničen pravni posel, katerega predmet je zemljišče, ki leži na komasacijskem območju. Zaradi v komasaciji izdane pravnomočne odločbe v zvezi s parc. št. 207/4 pa po mnenju tožnika tudi ne bo mogoče izvršiti odločbe o domiku, ki je bila izdana v postopku odobritve pravnega posla.

Sodišče ugotavlja, da je zakonitost odločbe upravne enote Murska Sobota št. 330-2011/2008-15 (0411) z dne 26. 1. 2009 o domiku kmetijskih zemljišč (med drugim tudi parc. št. 207/4 k.o. ...) že presojalo v upravnem sporu, ki se je vodil pod opr. št. II U 406/2009. V navedeni zadevi je sodišče že odločilo s sodbo z dne 22. 6. 2011, s katero je tožbo tožnika zavrnilo. V obrazložitvi sodbe je navedlo, da v postopku odobritve pravnega posla – domika kmetijskih zemljišč niso bile kršene določbe ZKZ, ki se nanašajo na promet s kmetijskimi zemljišči. Prav tako v okviru upravnega spora ni mogoče presojati zakonitosti sodne odločbe o domiku izdane v izvršilnem postopku. Komasacijski postopek pa v času prodaje sporne parcele na javni dražbi še ni bil izveden v zemljiški knjigi, niti ne temelji na zemljiško knjižnih podatkih o lastništvu.

Okoliščine, ki jih tožnik uveljavlja v tem postopku in na katerih utemeljuje razlog za ničnost odločbe o odobritvi pravnega posla - domika kmetijskih zemljišč, je torej to sodišče že presojalo v okviru postopka, ki se je vodil v zvezi z isto odločbo v zadevi II U 406/2009. V navedenem postopku pa je sodišče ugotovilo, da je bil postopek izveden v skladu z zakonom ter da je odločba pravilna in zakonita. Sodišče je v upravnem sporu dolžno na podlagi določbe 35. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) po uradni dolžnosti paziti tudi na ničnostne razloge. Sodišče tedaj ničnostnih razlogov ni ugotovilo, prav tako sedaj v zvezi z vloženim izrednim pravnim sredstvom tožnika ugotavlja, da zatrjevana ničnostna razloga nista podana. V obravnavanem primeru je šlo za odobritev prodaje kmetijskih zemljišč v postopku javne dražbe na podlagi odredbe sodišča v okviru izvršilnega postopka, torej postopka na podlagi določb Zakona o izvršbi in zavarovanju. V takšnem primeru sodišče po končani dražbi kupca napoti, da v določenem roku vloži ustrezno vlogo za pridobitev odobritve. Po ponudnikovi pridobitvi odobritve sodišče izda sklep o domiku. V primeru prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku tako predstavlja pravni temelj za pridobitev lastninske pravice sodna odločba. Iz navedenega razloga zato po presoji sodišča v takšnem primeru ni podan razlog za ničnost v smislu 60. člena ZKZ, ki prepoveduje promet s kmetijskimi zemljišči na komasacijskem območju. Navedena situacija iz 60. člena ZKZ se namreč nanaša na prepoved razpolaganja, ki zadeva samo eno stranko, torej se tiče prav nje in lastnosti na njeni strani. Pri določbi 60. člena ZKZ gre torej za prepoved pridobitve lastninske pravice na podlagi pravnega posla, ne pa na podlagi sodne odločbe. Prav tako tožnik tudi ni izkazal, da sporne odločbe ne bi bilo mogoče izvršiti, saj ni predložil nobenega verodostojnega dokaza, da podatki zemljiške knjige, ki predstavljajo po zakonu dokaz o lastništvu nepremičnine, niso točni.

Glede na navedeno je sodišče zaključilo, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Ker je bilo v zadevi II U 406/2009 že pravnomočno odločeno, niso bili več izpolnjeni pogoji iz 42. člena ZUS-1 za združitev zadev v skupni postopek.