Jedro

Sodišče ugotavlja, da je tožnikova prošnja vsebovala vse v drugem odstavku 32. člena ZBPP navedene podatke in je bila formalno popolna, saj izostanek razloga, na podlagi katerega bi bila revizija dopuščena, ne more voditi do drugačnega zaključka. Toženka ni imela podlage za zavrženje obravnavane prošnje za dodelitev BPP, ampak bi jo morala vsebinsko obravnavati.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Bpp 436/2022 z dne 16. 1. 2023 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

1. Predsednica Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju Organ za BPP, tudi toženka) je z izpodbijanim sklepom zavrgla prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 14. 12. 2022. 2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa Organ za BPP navaja, da je bila prošnja za dodelitev BPP tožnika vložena za vložitev predloga za dopustitev revizije zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 175/2022 z dne 12. 10. 2022, v zvezi s sodbo opr. št. VIII Ps 1000/2019 z dne 21. 4. 2022. Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) se pri odločanju o dodelitvi BPP uporablja subsidiarno, skladno z drugim odstavkom 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBBP). Sklicuje se na 66. člen ZUP, ki določa, da mora biti vloga razumljiva in navaja njene obvezne sestavine, da se lahko obravnava. Navaja tudi 24. člen ZBPP, ki določa objektivni kriterij za dodelitev BPP. Organ za BPP je tožnika pozval na dopolnitev prošnje za dodelitev BPP, ker v predmetni prošnji ni navedel razlogov za vložitev predloga za dopustitev revizije v smislu 367. a,b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in tako prošnje ni bilo možno preveriti z vidika razumnosti zadeve. Tožniku je Organ za BPP naložil, da v roku petih dni (kasneje mu je podaljšal rok za osem dni) navede konkretno sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 175/2022 z dne 12. 10. 2022, ter okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost. Pojasni pa naj tudi, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito in izkaže obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala oziroma neenotnost sodne prakse. Prosilec prošnje za dodelitev BPP ni dopolnil v skladu z napotki v danem roku, zato je na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP Organ za BPP tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP, zavrgel. Na podlagi 67. člena ZUP upravni organ nepopolno vlogo zavrže, če pomanjkljivosti v danem roku niso odpravljene.

3. Tožnik toži zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, zlorabe določil ZBPP, nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve ustavnih pravic tožnika. Navaja, da bi bila toženka dolžna upoštevati dejstva, da tožnik ni pravno učena oseba, še manj pa imetnik pravnega izpita, da bi lahko pred sodišči sam vlagal izredna pravna sredstva. Za te namene bi si moral tožnik najti pravno pomoč odvetnika oziroma osebe, ki ima opravljen pravni izpit, saj na kakršenkoli drug način vlaganje izrednih pravnih sredstev na sodišča ni mogoč. Pri tem pa je bil rok za sestavo in dopolnitev prošnje za dodelitev BPP s strani pravnega zastopnika tožnika prekratek, saj je zadeva preobsežna in zahteva študijo pravnega strokovnjaka, za kar bi bilo potrebno veliko časa. Poleg tega pa tožnik te storitve svojemu pravnemu zastopniku ne bi mogel plačati, saj je sam že več let hud socialni problem. To bi pomenilo, da bi prišlo do dodatne socialne ogroženosti in nezmožnosti preživljanja tožnika na podlagi sodnih izvršb. ZBPP pa poleg tega ne dovoljuje odobritve BPP za namen doseganja pogojev za odobritev BPP. Iz tega razloga tožnik nikakor ni bil v stanju izpolniti naložene pogoje s strani toženke, ki predstavljajo izsiljevanje. Toženka s tem na skrajno diskriminatoren, nezakonit, neustaven in nemogoče način izsiljuje izpolnjevanje pogojev tožnika za odobritev BPP z namenom, da tožniku onemogoči uveljavljanje njegove ustavne in zakonite pravice do uporabe in izrabe vseh pravnih možnosti, ki so mu na voljo pri dokazovanju upravičenosti do pravic iz naslova poškodbe pri opravljanju vojaške službe in dolžnosti. Toženka zlorablja svojo pozicijo oblasti z namenom protipravne premoženjske koristi RS, Ministrstvu za obrambo RS ter Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju ZPIZ) pri uveljavljanju zakonitih in ustavnih pravic tožnika. Gre za skrajno nizkoten način izrabe določila ZBPP z namenom prikritja grobih napak in nezakonitosti v postopku VII Ps 1000/2019, še prej pa je ZPIZ izdal na podlagi grobe zlorabe zaupanja s strani zaposlenih v Zdravstvenem domu ... skrajno nezakonito odločbo, ki je predmet prej omenjenega postopka. Toženki očita namerno kršitev vseh pravic pri uveljavljanju tožnikovih zakonitih in ustavnih pravic s tem, ko je tožniku osebno naložila izpolnitev nemogočih pogojev, kljub temu, da je pravno neuka oseba in je tako brez pravne pomoči naložene pogoje popolnoma nezmožen izpolniti. S tem je tožniku onemogočila njegovo ustavno pravico za doseganje in uveljavljanje svojih pravic iz naslova poškodbe pri delu, pri opravljanju vojaške službe in možnost uveljavljati vsa pravna sredstva, ki so mu na voljo. S tem dejanjem bi se nezakonito in neustavno doseglo, da bi postopek (po)ostal pravnomočen in s tem tožniku onemogočilo nadaljnje uveljavljanje njegovih zakonitih in ustavnih pravic do izrabe vseh pravnih možnosti. Iz tega razloga bo tožnik po prejemu odločitve Upravnega sodišča RS v tej zadevi pred Ustavnim sodiščem RS zahteval ustavno presojo ZBPP v delu, katerem je neustaven, saj omogoča sodiščem, da na podlagi nalaganja skrajno nemogočih pogojev onemogoča osebam, ki so v zelo hudih socialnih stiskah njihovo ustavno pravico do enakopravne obravnave, sodnega varstva ipd. Tožnik ne dvomi, da bi v postopku revizije v celoti dokazal, da je bil postopek VIII Ps 1000/2019 v celoti nezakonit in izveden na podlagi zlorabe oblasti in pristojnosti. V postopku pričanja sodnih izvedencev je prišlo do lažnega pričanja, poleg tega pa je bil tožnik v času vložitve zahtevka za postopek ugotavljanja delazmožnosti in invalidnosti že brezposelna oseba. Z izpodbijanim sklepom je toženka dosegla, da do revizije ni prišlo. V njej pa bi se v dokazalo, da tožnik ni sposoben opravljati del, kar potrjuje tudi zdravstvena dokumentacija, ki pa ni bila upoštevana. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v celoti odpravi, podredno pa predlaga, naj ga sodišče pa v celoti razveljavi.

4. Toženka v odgovoru na tožbo prereka navedbe tožnika in vztraja pri izpodbijanem aktu ter predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Tožnik je imel 28 dni za dopolnitev prošnje za dodelitev BPP. Toženka ni mogla ugoditi tožnikovi prošnji z dne 23. 12. 2022 za dodatno podaljšanje roka še za 30 dni, saj bi se v tem času iztekel tudi 30-dnevni prekluzivni rok za vložitev predloga za dopustitev revizije, saj je bil zadnji rok 11. 1. 2023. Neutemeljeno je sklicevanje tožnika, da 28 dni predstavlja prekratek rok in da glede zahtevnosti zadeve potrebuje pravnega strokovnjaka. Dodaten argument za takšen zaključek je tudi dejstvo, da se je tožnik za dopolnitev prošnje že sam obrnil na odvetnico A. A., ki pa obravnavane prošnje v danem roku nista ustrezno dopolnila. Tožnik ni pojasnil, zakaj oziroma v katerem delu se ne strinja s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 175/2022 z dne 12. 10. 2022. Tožnik v tožbi zatrjuje, da je bila napačno presojana njegova invalidnosti, kar praviloma ne zadosti zakonskim zahtevam o vsebini predloga za dopustitev revizije, kar je Vrhovno sodišče RS že večkrat poudarilo. Pri predlogu za dopustitev revizije je bistvena sestavina konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja, glede uveljavljanjih bistvenih kršitev postopka. Tožnik navaja, da se bo v revizijskemu postopku ugotovilo, da so resnične njegove trditve o (ne)sposobnosti opravljanja kakršnegakoli dela, kar predstavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ki pa ne more biti predmet revizijske obravnave. Dodatno pa iz obrazložitve sodbe VDSS Psp 175/2022 z dne 12. 10. 2022 izhaja navedba, da je sodišče prve stopnje glede tožnikove delazmožnosti izvedlo temeljit dokazni postopek, med drugim tudi z obširnim zaslišanjem tožnika, zato so tožnikove navedbe v zvezi s tem neutemeljene.

5. Tožnik v prvi pripravljalni vlogi navaja, da je revizija postopka, ki je voden pod opr. št. VII Ps 1000/2019 v celoti upravičena in nujna zaradi zagotavljanja obstoja in pravilnega delovanja pravne države, kakor tudi za varovanje ustavnih pravic državljanov, saj revizija zagotavlja in vzdržuje zakonito in pravilno sodno prakso. Revizija bi dokazala, da je prišlo med vodenjem postopka s strani toženke do kršitev ustavnih pravic tožnika, bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter do zlorabe določil ZBPP. Toženka je ravnala pristransko in tako omogočila RS in ZPIZ pridobitev nezakonite premoženjske koristi, poleg tega pa gre do poskusa prikritja nezakonitih dejanj državnih uradnikov. Obrazec predloga za uvedbo postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja z dne 27. 7. 2018 je bil izpolnjen z neresničnimi in napačnimi podatki, podpisala, posredovala na ZPIZ in ožigosala pa ga je tudi za to nepristojna oseba, ki se je lažno predstavljala kot zdravnik in kot izbrani zdravnik tožnika, kar dejansko takrat ni bila. Tožnik natančno opisuje postopek pred ZPIZ in navaja, da se mu je s prepovedjo komunikacije, namerno in v celoti omogočilo uveljavljanje njegovih zakonitih in ustavnih pravic. Opisuje tudi potek dogodkov, ki so se odvijali med postopkom pred ZPIZ in v postopku VII Ps 1000/2019. V mesecu decembru 2021 je bila tožniku priznana pravica do BPP, vendar je odločbo o priznanju pridobil le nekaj dni pred samo obravnavo, zato njegov zagovornik ni vedel, zakaj v zadevi sploh gre, posledično pa ga ni mogel pravilno in konkretno zastopati. Tožnik je svojo zagovornico seznanil z zahtevo toženke po dopolnitvi njegove prošnje za dodelitev BPP in dobil odgovor, da gre v zadevi za zelo obširno zahtevo, ki zahteva večurno strokovno študijo zadeve, kakor tudi iskanje sodne prakse. Ponovna navaja, da dopolnitev prošnje za pridobitev pravice do BPP ni vključena v pravico do BPP, sam pa zagovornici tega zneska ni mogel plačati, zato se tudi ni mogel odzvati na dopolnitev prošnje. Če pa bi jo dopolnil, pa bi jo toženka zagotovo zavrgla, saj sam nikakor ne bi mogel zadostiti specifično in striktno zahtevanim kriterijem toženke. S tem dejanjem mu je bila v celoti kršena ustavna pravica do sodnega varstva in enakopravne obravnave, zato je ZBPP primeren za ustavno presojo.

6. Ker gre za procesni sklep, je na podlagi druge alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v zadevi odločala sodnica posameznica.

7. Tožba je utemeljena.

8. V obravnavani zadevi se presoja pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, s katerim je toženka zavrgla tožnikovo prošnjo z dne 14. 12. 2022 za dodelitev BPP. Sodišče se ne opredeljuje do tožnikovih navedb o poteku dogodkov, ki so se odvijali pred začetkom postopka na ZPIZ in na samem postopku pred ZPIZ ter o okoliščinah, da je bila tožniku BPP že dana. Sodišče presoja ravnanje toženke v postopku poziva na dopolnitev vloge za dodelitev BPP.

9. Med strankama je sporno, ali je toženka pravilno zavrgla prošnjo tožnika za dodelitev BPP iz razloga, ker v svoji prošnji tudi po pozivu toženke k dopolnitvi prošnje za dodelitev BPP, te ni dopolnil v skladu z napotki in sicer, da bi navedel razloge za vložitev predloga za dopustitev revizije v smislu 367. a in b člena ZPP.

10. V predmetni zadevi je na podlagi določbe drugega odstavka 34. člena ZBPP relevantna določba prvega odstavka 66. člena ZUP, ki določa, da mora biti vloga razumljiva in, da mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava (predvsem podatke o strankah in zadevi, na katero se nanaša), vsebovati pa mora tudi druge sestavine, ki jih določa zakon ali drug predpis (drugi odstavek 66. člena ZUP). Na podlagi 32. člena ZBPP mora prošnja za dodelitev BPP vsebovati poleg osebnih podatkov o prosilcu in njegovih družinskih članih, še podatke o zadevi ter navedbo oblike in obsega brezplačne pravne pomoči, ki se zaproša. Četrta alineja drugega odstavka 32. člena ZBPP prosilcu nalaga, da v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči navede podatke o zadevi, torej opiše oziroma navede dejstva in okoliščine v zvezi z zadevo, za katero želi doseči dodelitev brezplačne pravne pomoči. 11. Po drugem odstavku 67. člena ZUP organ zavrže vlogo, če stranka po pozivu iz prvega odstavka istega člena v danem roku ne odpravi pomanjkljivosti vloge in tako vloga ostane nepopolna ali nerazumljiva. Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je toženka tožnika s sklepom z dne 16. 12. 2022 pozvala k dopolnitvi prošnje in sicer, naj obravnavano prošnjo za dodelitev BPP dopolni tako, da navede konkretno sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v zadevi opr. št. Psp 175/2022 z dne 12. 10. 2022, ter okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost. Pojasni pa naj tudi, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito in izkaže obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča RS, od katere naj bi odločitev odstopala oziroma neenotnost sodne prakse. Toženka je nato po izteku določenega roka in ker tožnik v danem roku predmetne prošnje ni ustrezno dopolnil, slednjo kot nepopolno zavrgla na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP. Po presoji sodišča toženka ni imela podlage za zavrženje obravnavane tožnikove prošnje za dodelitev BPP. Toženka je dolžna pozvati tožnika v primeru pomanjkljive, nerazumljive ali nepopolne vloge. Vloga je pomanjkljiva, če je ni mogoče obravnavati, nima na primer podpisa ali druge sestavine, ki je predpisana za njeno vsebino. Nerazumljiva je, če ni mogoče razbrati kaj zahteva tožnik (v obravnavani zadevi je tožnik navedel, da vlaga prošnjo za vložitev predloga za dopustitev revizije). Nepopolna pa je, če za navedbe v vlogi niso ponujeni oziroma predloženi dokazi. V primeru tožnikove prošnje pa po mnenju sodišča ni šlo za nobeno opisano okoliščino.1

12. Pozivanje k dopolnitvi prošnje s sklepom, presega poziv k predložitvi tistih podatkov, ki so po predhodno navedenih določbah 66. člena ZUP in 32. člena ZBPP obvezne sestavine prošnje za dodelitev BPP. Kljub temu, da se nesporno tožnik na navedeni poziv ni odzval, ne moremo opredeliti to prošnjo kot nepopolno ter jo na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP zavreči. Omenjeno pozivanje lahko pomeni kvečjemu poziv stranki k dopolnitvi utemeljitve zahteve v smislu določb 140. člena ZUP, iz katerih pa jasno izhaja tudi, da če stranka takšnemu pozivu ne sledi, toženka samo zaradi tega vloge ne sme zavreči po drugem odstavku 67. člena ZUP. Sodišče ugotavlja, da je tožnikova prošnja vsebovala vse v drugem odstavku 32. člena ZBPP navedene podatke in je bila formalno popolna, saj izostanek razloga, na podlagi katerega bi bila revizija dopuščena, ne more voditi do drugačnega zaključka. Toženka ni imela podlage za zavrženje obravnavane prošnje za dodelitev BPP, ampak bi jo morala vsebinsko obravnavati2. Glede na navedeno, je v obravnavani zadevi podana bistvena kršitev določb postopka (2 točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1), ki je lahko vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.

13. Tožnik v tožbi zgolj pavšalno navaja, da mu je toženka onemogočala uveljavljanje njegovih ustavnih pravic, zato se do teh ugovorov sodišče ne more opredeliti.

14. Ker po povedanem toženka ni imela podlage za zavrženje obravnavane tožnikove prošnje za dodelitev BPP in je podana bistvena kršitev določb postopka, je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek.

15. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in izpodbijani upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

1 Tako tudi sodbi Upravnega sodišča RS I U 1240/2021 z dne 8. 10. 2021 in III U 152/2018 z dne 27. 8. 2018 2 Tako tudi sodbi Upravnega sodišča RS I U 1309/2021 z dne 16. 11. 2021 in III U 152/2018 z dne 27. 8. 2018.