Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS sodba I U 200/2015

ECLI:SI:UPRS:2015:I.U.200.2015 Upravni oddelek

gradbeno dovoljenje skrajšani ugotovitveni postopek stranski udeleženec lastnik služečih zemljišč
Upravno sodišče
14. maj 2015
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Prvi odstavek 60. člena ZGO-1 sicer določa, da se na območjih, ki se urejajo z državnim prostorskim načrtom ali z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, gradbena dovoljenja lahko izdajajo v skrajšanem ugotovitvenem postopku, vendar tak postopek ni mogoč, kadar v postopku sodelujejo stranski udeleženci.

Pridobitev služnostne pravice sama po sebi ne pomeni, da tožnik, ki je lastnik služečih zemljišč, nima več nobenih pravic ali pravnih koristi, ki bi jih lahko varoval v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za okolje in prostor št. 35105-62/2014/3-01031383 TŠ, GB z dne 22. 12. 2014 se odpravi v delu, ki se nanaša na zemljišča s parc. št. 578/10, 578/13, 578/14 in 578/42, vse k. o. ..., in se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je toženka investitorju A. d. d. (prizadeti stranki v tem upravnem sporu), izdala gradbeno dovoljenje za gradnjo daljnovoda 2 x 110 kV RTP Bršljin – RTP Gotna vas na tam navedenih zemljiščih, med katerimi so tudi tožnikova zemljišča s parc. št. 578/10, 578/13, 578/14 in 578/42, vse k. o. ...

V obrazložitvi navaja, da so za izdajo gradbenega dovoljenja izpolnjeni pogoji iz 66. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), in na podlagi predloženih listin in vpogleda v zemljiško knjigo ugotavlja, da ima investitor pravico graditi na vseh zemljiščih, navedenih v izreku. Pojasnjuje, da je kot dokazilo o pravici graditi upoštevala stanje v zemljiški knjigi, kolikor je lastninska, služnostna ali stavbna pravica investitorja že vpisana, notarsko overjene pogodbe o odkupu zemljišč, notarsko overjene služnostne pogodbe, notarsko overjene pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice, sklenjene z lastniki zemljišč, in druge listine, ki v skladu s 473., 474. in 475. členom Energetskega zakona (v nadaljevanju EZ-1) izkazujejo pravico graditi oziroma izvajati dela na določeni nepremičnini. Ugotavlja, da imajo lastniki zemljišč, navedenih v izreku te odločbe, zaradi varstva svojih pravic pravico sodelovati v postopku, ker pa iz predloženih listin izhaja, da so bili z nameravano gradnjo seznanjeni, se jim gradbeno dovoljenje le vroči. Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja in navaja, da ga upravni organ z gradnjo ni seznanil. Ustnih obravnav zaradi sklenitve pogodbe o ustanovitvi stvarne služnostne pravice, ki jih je izvedla Upravna enota, po njegovem mnenju ni mogoče šteti za seznanitev z nameravano gradnjo. Postopek za ustanovitev služnosti naj bi bil še v teku. Navaja, da ne nasprotuje vsakršnim posegom v svoja zemljišča, pač pa predlaganemu poteku trase daljnovoda po sredini njegovih zemljišč, zaradi česar naj bi bila njihova vrednost bistveno nižja in onemogočena nadaljnja uporaba za gradnjo objektov. Zato je v postopku ustanavljanja stvarne služnosti predlagal spremembo trase kablovoda tako, da bi potekala po robu zemljišč. Upravnemu organu očita, da se do tega predloga ni opredelil. Navaja razloge, s katerimi utemeljuje svoj predlog o prestavitvi kablovoda, in kot dokaz predlaga izvedeniško mnenje o prestavitvi kablovoda mag. B.B., zaslišanje tega izvedenca ter ogled na kraju samem. Sodišču predlaga, naj gradbeno dovoljenje v delu, ki se nanaša na zemljišča s parc. št. 578/10, 578/13, 578/14 in 578/42, vse k. o. ..., odpravi, toženki pa naloži povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude.

Toženka v odgovoru na tožbo zanika tožnikovo trditev, da je postopek za ustanovitev stvarne pravice v teku in navaja, da je investitor pravico graditi na tožnikovih zemljiščih izkazal s pridobljeno nepravo stvarno služnostjo, ki je že vpisana v zemljiško knjigo. Pojasnjuje, da upravni organ zato ni izvedel zaslišanja strank. Glede tožnikovih zahtev, da se premakne trasa, pa navaja, da je izdano gradbeno dovoljenje skladno z določbami prostorskega akta in projekta za izdajo gradbenega dovoljenja. Sodišču predlaga, naj tožbo zavrne.

Prizadeta stranka se v odgovoru na tožbo sklicuje na odločbo z dne 19. 9. 2014, s katero je na tožnikovih zemljiščih dovoljena trajna obremenitev lastninske pravice s služnostjo v javno korist. Navaja, da poteka trase kablovoda in daljnovoda, ki naj bi bil sprejet v skladu z Odlokom o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za prostorsko ureditev skupnega pomena za daljnovod DV 2x 110 kV RTP Bršljin Gotna vas (Uradni list RS, št. 9/11 – v nadaljevanju OPPN), ni mogoče spreminjati. Sodišču predlaga, naj tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena.

Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da je upravni organ tožniku kot lastniku zemljišč, ki so predmet gradbenega dovoljenja, priznal položaj stranskega udeleženca. Med strankama je sporno, ali je bil v času izdaje izpodbijane odločbe postopek ustanavljanja služnosti na tožnikovih zemljiščih že končan ali ne, iz obrazložitve izpodbijane odločbe pa ni razvidno, na kateri podlagi je upravni organ sploh ugotovil, da investitor izkazuje pravico graditi na tožnikovih zemljiščih, saj zgolj našteva listine, ki na podlagi določb ZGO-1 in EZ-1 izkazujejo investitorjevo pravico graditi. Tako pomanjkljiva obrazložitev torej sodišču ne omogoča preizkusa pravilnosti ugotovitve, da investitor izkazuje pravico graditi na tožnikovih zemljiščih, kar pomeni bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

V odgovoru na tožbo sicer tako tožena stranka kot prizadeta stranka navajata, da je postopek ustanavljanja služnostne pravice na tožnikovih zemljiščih končan in da je ta pravica vpisana v zemljiško knjigo. Ker pa je predmet upravnega spora zgolj zakonitost izpodbijanega sklepa, pomanjkljivosti obrazložitve sklepa ni mogoče popravljati z navedbami v odgovoru na tožbo.

Zmotno je tudi stališče toženke, da stranskim udeležencem že zato, ker so bili seznanjeni z gradnjo, ni treba dati možnosti, da se o gradnji v postopku izdaje gradbenega dovoljenja tudi izjavijo. Prvi odstavek 60. člena ZGO-1 sicer določa, da se na območjih, ki se urejajo z državnim prostorskim načrtom ali z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, gradbena dovoljenja lahko izdajajo v skrajšanem ugotovitvenem postopku, vendar tak postopek ni mogoč, kadar v postopku sodelujejo stranski udeleženci. Tako stališče je sprejelo tudi Ustavno sodišče v odločbi U-I-165/09 z dne 3. 3. 2011 (36. točka obrazložitve).

Po prvem odstavku 9. člena ZUP je namreč treba dati stranki pred izdajo odločbe možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (zaslišanje stranke). Navedeno načelo je konkretizirano v tretjem odstavku 146. člena ZUP, po katerem mora uradna oseba stranki med drugim omogočiti, da se izreče o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku (1. točka). Zgolj seznanitev z gradnjo, tudi če je do nje res prišlo, torej ne zadošča, zato mora upravni organ, ki vodi postopek, stranskim udeležencem dati tudi možnost, da se o njej izjavijo in se opredeliti o morebitnih ugovorih. Ker upravni organ tožniku ni omogočil, da bi se v postopku izdaje gradbenega dovoljenja izjavil o nameravani gradnji, ki poteka čez njegova zemljišča, gre za bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

Na drugačno stališče ne more vplivati niti v odgovoru na tožbo zatrjevano dejstvo, da je investitor s pridobitvijo služnostne pravice izkazal pravico graditi na tožnikovih nepremičninah. Pridobitev služnostne pravice namreč sama po sebi ne pomeni, da tožnik, ki je lastnik služečih zemljišč, nima več nobenih pravic ali pravnih koristi, ki bi jih lahko varoval v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Poleg tega pa je upravni organ sam ugotovil, da gre tožniku položaj stranskega udeleženca v postopku zaradi varstva pravic in pravnih interesov, ki jih ima kot lastnik zemljišč, ki so predmet obravnavane gradnje. Zato bi tožniku moral v tem postopku omogočiti, da uveljavlja pripombe na predlagano gradnjo, presoditi njihovo utemeljenost in to obrazložiti.

Glede na navedeno je sodišče zaradi bistvenih kršitev pravil postopka tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo v delu, ki se nanaša na tožnikova zemljišča, ter v tem obsegu zadevo vrnilo upravnemu organu v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena).

Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, na seji, ker je že na podlagi tožbe in izpodbijanega akta očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

Kadar sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika) skupaj z 22 % DDV 347,70 EUR. Pri tem sodišče dodaja, da bo plačana sodna taksa za postopek v višini 148 EUR vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).

Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia