14. 7. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 8. julija 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 378/2001 z dne 14. 2. 2002 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Celju št. Cp 374/2000 z dne 5. 10. 2000 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Celju št. P 479/95 z dne 7. 12. 1999 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik je v pravdnem postopku zahteval, naj Okrožno sodišče v Celju ugotovi, da je kupoprodajna pogodba za stanovanje, sklenjena med prvo in drugotoženo stranko, razveljavljena, ter naj ugotovi, da je prvotožena stranka dolžna skleniti tako pogodbo s pritožnikom. Podredno je zahteval, naj sodišče navedeno pogodbo med toženima strankama razveljavi in prvotoženi stranki naloži sklenitev take pogodbe s pritožnikom. Sodišče prve stopnje je tako primarni kot podredni tožbeni zahtevek zavrglo. Višje sodišče je zavrnilo pritožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Zoper sodbo Višjega sodišča je pritožnik vložil revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče kot nedovoljeno zavrglo. Ugotovilo je, da je bila na prvem naroku za glavno obravnavo določena vrednost spornega predmeta v znesku 1.000.000 SIT, ki po določbi drugega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP), ne zadošča za dovoljenost revizije.

2.Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija vse tri sodne odločbe. Meni, da so mu z njimi kršene pravice iz 14., 33., 67. in 78. člena Ustave, 2. člen Ustave ter 1. člen Protokola št. 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - EKČP). Pritožnik meni, da bi morala biti revizija v njegovi zadevi dovoljena, saj bi moralo Vrhovno sodišče iz registra samo ugotoviti vrednost spornega predmeta, ne pa da je za podlago svoji odločitvi o dovoljenosti revizije vzelo vrednost spornega predmeta, določeno na prvem naroku za glavno obravnavo.

B.

3.Vrhovno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožnikovo revizijo, ker je ugotovilo, da navedena vrednost spornega predmeta po predpisih, ki jih je bilo v tem primeru treba uporabiti, ne zadošča za dovoljenost revizije. V presojo, ali je odločitev sodišča pravilna, se Ustavno sodišče ne more spuščati, saj ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se Ustavno sodišče omeji na presojo, ali sporna odločitev temelji na kakšnem, z vidika varstva človekovih pravic, nesprejemljivem pravnem stališču ali če je tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče oceniti za arbitrarno in samovoljno.

4.Izpodbijanemu sklepu Vrhovnega sodišča kršitve pritožnikovih ustavnih pravic ni mogoče očitati. Predmet sklepa Vrhovnega sodišča je le procesna odločitev o dopustnosti revizije, zato se mora Ustavno sodišče v postopku presoje ustavne pritožbe omejiti le na ta vidik in ne more presojati pritožnikovih navedb, ki se nanašajo na vsebinsko odločitev o tožbenem zahtevku. Pritožnik Vrhovnemu sodišču sicer očita kršitev 2., 33., 67. in 78. člena Ustave, s čim naj bi sodišče te kršitve storilo, pa pritožnik ne pojasni. Iz njegovih navedb v ustavni pritožbi izhaja le nestrinjanje z odločitvijo Vrhovnega sodišča, kar pa za izkazanost kršitve človekovih pravic ne zadostuje. Ker z izpodbijanim sklepom Vrhovnega sodišča pritožniku očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe v tem delu ni sprejelo.

5.Z ustavno pritožbo pritožnik izpodbija tudi v izreku navedeni sodbi Višjega in Okrožnega sodišča. V skladu z določbo prvega odstavka 52. člena ZUstS je treba ustavno pritožbo vložiti v roku 60 dni od vročitve posamičnega akta, zoper katerega se vlaga.

6.Ustavno sodišče je že večkrat odločilo, da si pritožnik z vložitvijo nedovoljenega pravnega sredstva ne zavaruje roka za vložitev ustavne pritožbe. V obravnavani zadevi je bila pritožnikova revizija zoper izpodbijano sodbo Višjega sodišča zavržena kot nedovoljena. To pomeni, da je rok za vložitev Ustavne pritožbe začel teči z vročitvijo sodbe Višjega sodišča pritožniku. Iz ustavni pritožbi priložene revizije, na kateri je datum 13. 12. 2000, je razvidno, da je pritožnik izpodbijano sodbo Višjega sodišča prejel pred tem datumom. Ustavna pritožba, vložena dne 13. 5. 2002, je torej prepozna, zato jo je Ustavno sodišče v tem delu zavrglo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka in prve alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS ter prve alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: namestnik predsednice senata Jože Tratnik ter člana dr. Zvonko Fišer in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča, razen sodnici mag. Mariji Krisper Kramberger, ki je bila izločena. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Namestnik predsednice senata Jože Tratnik