Jedro

"Simbolična" preživnina, prisojena med razveznim postopkom, se lahko pozneje zviša tudi, če razvezani zakonec prejema pokojnino, vendar je ta bistveno nižja od OD, razvezani zakonec pa zaradi slabega zdravstvenega stanja na kmetiji ne more več delati.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je deloma ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice in zvišalo preživnino, ki ji jo je dolžan plačevati toženec, na 4.000,00 SIT od 1.10.1995 dalje ter zavrnilo nasprotni tožbeni zahtevek toženca, s katerim je zahteval, da sodišče ukine preživnino za tožnico. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženca oz. nasprotnega tožnika in prvostopno sodbo potrdilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložil revizijo toženec oz. nasprotni tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Sodišče druge stopnje je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker ni odločalo o pritožbi zoper prvostopni sklep, s katerim sodišče ni ugodilo prošnji za oprostitev od plačila sodnih taks. Zmotno pa je bilo tudi uporabljeno materialno pravo, in sicer 83. člen ZZZDR. Tožnici je bila prisojena simbolična preživnina samo za primer, če ne bi dosegla pokojnine. Ker pa pokojnino ima in s tem doživljenjski vir dohodkov, preživnine ne potrebuje. Sodišči tudi nista ocenili, ali so se spremenile premoženjske razmere na strani tožnice ali ne. Tudi v tem delu je sodišče ne le zmotno uporabilo materialno pravo, ampak tudi bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, in sicer po 13. točki 2. odstavka 354. člena ZPP. Končno še trdi, da Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih nima določb o možnosti spremembe odločb o višini preživnine za razvezanega zakonca. Zaradi vsega navedenega predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožnice na zvišanje preživnine zavrne, tožbenemu zahtevku toženca po nasprotni tožbi pa ugodi s tem, da tožečo stranko še obsodi na plačilo vseh stroškov pravdnega postopka.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila (3. odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče uvodoma ugotavlja, da je odločitev o oprostitvi od plačila sodnih taks sklep, to je posebna odločba, ki pa je v revizijskem postopku ni dovoljeno izpodbijati (400. člen ZPP). O pritožbi zoper sklep prve stopnje o zavrnitvi oprostitve od plačila sodnih taks pa odloča pritožbeno sodišče. Če doslej tega še ni storilo, se mora toženec obrniti na to sodišče. Odločitev o preživninskem zahtevku obeh pravdnih strank pa je pravilna.

Toženec zmotno trdi, da sodišče ni odločalo o spremenjenih razmerah na strani tožnice. Sodišče druge stopnje je posebej poudarilo, da je tožnica z nizko pokojnino in slabim zdravstvenim stanjem nesposobna pridobiti več sredstev za svoje preživljanje. Spremenjene razmere so prav v tem, da ima sedaj nižje dohodke in da na kmetiji ne more več delati tako, kot je to lahko počela v času razveznega postopka. Poleg tega toženec zmotno trdi, da je bila preživnina v razvezni sodbi prisojena zgolj za primer, če tožnica sploh ne bi dobila pokojnine. V tej sodbi je bilo izrecno navedeno, da se določa preživnina za primer, če tožnica zaradi kratke delovne dobe ne bi pridobila takšne pokojnine, da bi se lahko z njo preživljala (2. stran sodbe Temeljnega sodišča v ... z dne 26.9.1984, opr.št. P 214/84).

Kakšne pa so dejanske razmere na kmetiji, kjer tožnica živi, in koliko znaša njen dohodek iz pokojnine in pridelkov na kmetiji, sta sodišči druge in prve stopnje ugotovili. Gre za dejansko stanje, ki ga v revizijskem postopku ni več dovoljeno izpodbijati (3. odstavek 385. člena ZPP).

Sodišči druge in prve stopnje sta tudi pravilno odločili o nasprotnem tožbenem zahtevku toženca kot tožnika. Pravilno sta ugotovili, da niso izpolnjeni pogoji iz 83. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR, Uradni list SRS, št. 14/89 - preč.bes.).

Čeprav ima toženec strokovno pooblaščenko, pa revizijsko sodišče le v odgovor na revizijske navedbe tožencu še pojasnjuje, da je pravica do spremembe preživninske odločbe urejena v 5. odstavku 132. člena ZZZDR.

Ker torej sodišči nista kršili ne procesnega in ne materialnega prava, je revizijsko sodišče revizijo na podlagi 393. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.