Jedro

Če je procesno dejanje, na katerega se nanaša prošnja za dodelitev BPP, opravljeno pred vložitvijo prošnje, se BPP za že opravljeno dejanje na podlagi drugega odstavka 11. člena ZBPP ne more dodeliti.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč je z izpodbijano odločbo zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za vložitev prošnje (pravilno pritožbe) zoper sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu P ... z dne 18. 4. 2016 ter za zastopanje v pritožbenem postopku.

2. Iz obrazložitve sledi, da je tožnik prošnjo za dodelitev BPP priporočeno po pošti vložil 11. 5. 2016. Po pregledu listin spisa P ... je bilo ugotovljeno, da je odvetnica A.A., ki je tožnika zastopala v omenjeni zadevi, priporočeno po pošti dne 11. 5. 2016 poslala pritožbo, v zvezi s katero tožnik prosi za dodelitev BPP. Pritožba je bila torej vložena isti dan kot prošnja za BPP, zato stroški postavljenega odvetnika za sestavo in vložitev pritožbe ne bi mogli biti zajeti oziroma plačani iz naslova BPP. Tožnik je torej prošnjo, upoštevaje določbo drugega odstavka 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), vložil prepozno, zato ni upravičen do BPP. Prošnjo pa je potrebno zavrniti tudi v preostalem delu, torej za zastopanje pred sodiščem druge stopnje, ker je preuranjena. Kolikor bi na drugi stopnji dejansko prišlo do opravil, zaradi katerih bi bilo potrebno zastopanje tožnika po odvetniku, ima tožnik možnost ponovno (pravočasno) zaprositi za dodelitev BPP.

3. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in predlaga odpravo izpodbijane odločbe ter povračilo stroškov postopka. Ne drži navedba tožene stranke, da je prošnjo za BPP in pritožbo zoper sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu v zadevi P ... vložil istega dne. Pritožbo je 13. 5. 2016 poslal odvetnici z zahtevo, da jo 20. 5. 2016 vloži na sodišče, oziroma da počaka na odločbo organa za BPP. Odvetnica je pritožbo dobila 16. 5. 2016, zato tudi teoretično ni možno, da bi jo sodišče zakonito prejelo pred 17. 5. 2016. Z odločitvijo mu je bila odvzeta pravica do pritožbe, s čimer je bil kršen 25. člen Ustave. Organ je zagrešil tudi bistvene kršitve upravnega postopka ter kršil načelo enakopravnosti. Tožnik še meni, da izpolnjuje pogoje iz 11., 12. in 13. člena ZBPP, o čemer odločba nima nobenih razlogov. Z dosedanjo odvetnico bo očitno moral prekiniti sodelovanje, saj se mora nehati dogajati, da odvetnica vlaga vloge na sodišče brez njegove vednosti. V nadaljevanju tožnik opozarja še na procesne kršitve v postopku pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu in pred Centrom za socialno delo Trebnje.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Odločitev, da se tožniku ne dodeli BPP, je tudi po mnenju sodišča utemeljena v določbi drugega odstavka 11. člena ZBPP, po kateri dodeljena BPP zajema stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za BPP ter za dejanja, ki do dneva vložitve prošnje še niso bila opravljena. Po vpogledu v upravne spise sodišče ugotavlja, da prošnja za BPP in pritožba, za vložitev katere je tožnik zaprosil za BPP, nista bili vloženi istega dne, to je 11. 5. 2016, ampak je bila pritožba na sodišče priporočeno po pošti poslana 10. 5. 2016, prošnja za BPP pa naslednji dan, to je 11. 5. 2016. Navedeno pomeni, da je tožena stranka kljub napačno ugotovljenemu datumu vložitve pritožbe pravilno uporabila določbo 11. člena ZBPP. Gre za povsem jasno zakonsko določbo, po kateri bi moral tožnik za BPP zaprositi pred vložitvijo same pritožbe (tako tudi sodna praksa Upravnega sodišča, npr. sodba I U 1330/2015 z dne 12. 1. 2016). Če je torej procesno dejanje, na katerega se nanaša prošnja za dodelitev BPP, opravljeno pred vložitvijo prošnje, se BPP za že opravljeno dejanje na podlagi drugega odstavka 11. člena ZBPP ne more dodeliti. Tožbene navedbe, da je odvetnica delovala v nasprotju s tožnikovimi navodili, za odločitev niso relevantne, saj gre za notranje razmerje med odvetnico in tožnikom, ki v ničemer ne vpliva na zunanje razmerje odvetnika do sodišča oziroma do nasprotne stranke. To pa posledično pomeni, da je bila odvetnica na podlagi pooblastila, ki ji ga je dal tožnik, upravičena vložiti zadevno pritožbo.

7. Neutemeljene so tudi tožbene navedbe, da je bila z zavrnitvijo prošnje za dodelitev BPP tožniku kršena ustavna pravica do pritožbe iz 25. člena Ustave. Kot izhaja iz upravnih spisov, je bila pritožba zoper sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu odstopljena v reševanje Višjemu sodišču v Ljubljani. Nedodelitev BPP v konkretnem primeru torej ne pomeni, da se tožnikova pritožba ne bo obravnavala, ampak le to, da stroškov za njeno sestavo oziroma vložitev ne bo krila država, ker za to niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji. Povsem pavšalni so tožbeni ugovori glede kršitve pravil postopka, zato sodišče nanje ne more vsebinsko odgovoriti in jih posledično zavrača kot neutemeljene.

8. Ker je bila po navedenem tožnikova prošnja za dodelitev BPP vložena prepozno, toženi stranki ni bilo treba ugotavljati tožnikovega finančnega položaja. Za dodelitev BPP morajo biti namreč izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji, ne le finančni. Zgolj težka finančna situacija glede na določbe ZBPP še ne zadošča za dodelitev BPP.

9. Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi določb 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

10. Ker so dejanske okoliščine, na katerih sloni odločitev, med strankama nesporne, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo v zadevi brez glavne obravnave.

11. Odločitev o stroških temelji na določbah četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.