Jedro

Posamezniku ne sme biti kratena pravica do prijavne obveznosti na določenem naslovu, vendar pod pogojem, da na določenem naslovu posameznik dejansko prebiva, lastnik pa mu bivanje na tem naslovu dovoljuje. V obravnavani zadevi iz upravnega spisa, izpodbijane odločbe ter tožničinih tožbenih ugovorov izhaja, da ji sestra kot lastnica nepremičnine bivanja na tem naslovu ne dovoljuje, tožnica pa na nepremičnini nima solastniške pravice ali druge pravice, na podlagi katere bi lahko to nepremičnino uporabljala.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Upravna enota ... (v nadaljevanju prvostopenjski organ ali upravna enota) je z odločbo 210-136/2018-14 z dne 26. 10. 2018 zavrnila zahtevo A.A. (v nadaljnjem besedilu tožnica ali stranka) s stalnim prebivališčem na naslovu ..., za prijavo stalnega prebivališča na naslovu .... V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da se je na upravni enoti dne 25. 7. 2018 osebno zglasila tožnica in želela prijaviti stalno prebivališče na naslovu .... Uradni osebi je predložila na vpogled sklep o dedovanju št. D 446/2016 z dne 26. 10. 2016 in trdila, da ima na tej podlagi pravico do prijave stalnega prebivališča na navedenem naslovu, čeprav iz predloženega sklepa to ni bilo razvidno. Na osnovi njene izjave, da na naslovu stalnega prebivališča v ... ne prebiva več in da se mora s tega naslova odjaviti, je vztrajala pri prijavi stalnega prebivališča na navedenem naslovu v .... Zaradi dvoma o resničnosti prijave stalnega prebivališča, saj je uradna oseba podvomila, da na naslovu, ki ga prijavlja, stalno prebiva, je bil na podlagi 22. člena Zakona o prijavi prebivališča (ZPPreb-1) za tožnico uveden postopek preverjanja resničnosti prijave stalnega prebivališča. 2. Ob pregledu registra stalnega prebivališča je bilo ugotovljeno, da se postopek ugotavljanja njenega stalnega prebivališča vodi že drugič po tem, ko je bila v letu 2017 opravljena sprememba osebnega imena tožnice iz B.B. v A.A.. Postopek preverjanja resničnosti prijave prebivališča vodi pristojni organ v skladu z načeli Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Upravna enota je zato po uradni dolžnosti v skladu s 139. členom ZUP vpogledala v uradne evidence: matični register, register stalnega prebivalstva, e-zemljiško knjigo in evidenco Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in s tem pridobila naslednje podatke o tožnici: da ima prijavljeno stalno prebivališče na naslovu ..., da ima na naslovu ... prijavljeno stalno prebivališče C.C., da imajo na naslovu ... prijavljeno stalno prebivališče D.D. in E.E.; da imajo na naslovu ... prijavljeno stalno prebivališče F.F. in drugi; da je dne 25. 5. 2017 tožnica spremenila osebno ime iz B.B. v A.A.; da je tožnica državljanka Republike Slovenije in da je samska; da je lastnica nepremičnine na naslovu ... in da je tožnica od 17. 2. 2014 dalje upokojena.

3. Upravni organ je tožnici poslal na naslov ... vabilo na zaslišanje. Dne 1. 8. 2018 je bila pošiljka vrnjena upravnemu organu s pripisom ''neznana na naslovu''. Dne 3. 8. 2018 je upravna enota prejela pisno izjavo tožnice, v kateri zahteva, da jih upravna enota skladna z določbami ZPPreb-1 prijavi prebivališče na navedenem naslovu v ... in jo odjavi z naslova v .... Dodatno je tožnica navedla, da ji predstavlja naslov ... naslov njenih družinskih in življenjskih interesov; da je zakoniti otrok pokojne G.G., rojene 22. 9. 1933, umrle avgusta 2016, ki je bila lastnica nepremičnine na navedenem naslovu; da je imela na navedenem naslovu v preteklosti že prijavljeno prebivališče in da z bivanjem na tem naslovu rešuje svoj stanovanjski problem in socialno ogroženost ter da se bo v prihodnje zaposlila na ... in bo prijavila na naslovu enočlansko gospodinjstvo ter da je sklep Okrajnega sodišča pri upravnem organu že v evidenci.

4. V upravnem postopku zaslišana priča C.C. s stalnim prebivališčem na naslovu ... je pod materialno in kazensko odgovornostjo podala izjavo na zapisnik, da je A.A. njena sestra, ki je do leta 2008 prebivala na navedenem naslovu z njuno materjo, nakar ji je bilo odrejeno obvezno zdravljenje v Psihiatrični bolnici v .... Po približno tri do štirih let zdravljenja je tožnica približno dve do tri leta živela v skupnosti ..., od koder se je s partnerjem preselila v zasebno stanovanje na naslovu ..., kasneje ji je skupnost ... pomagala pridobiti varovano stanovanje na naslovu ..., v katerem je dejansko prebivala do jeseni lanskega leta, ko je bila prisilno izseljena zaradi neupoštevanja določil najemne pogodbe. Nato je najela zasebno stanovanje v ..., katerega naslov priči ni znan. Tožnica ji kot sestri večkrat pošlje sms sporočilo in se pojavi pri njej doma na naslovu v ... in jo prosi za finančno pomoč. Tožnica že več kot deset let ne prebiva na navedenem naslovu v ..., saj tja prihaja le takrat, ko potrebuje njeno finančno pomoč, pošto pa prejema v ... na naslovu ... poštno ležeče. Tožnico je v prejšnjem letu na Centru za socialno delo ... obravnavala svetovalka H.H..

5. Zaslišana priča F.F. s stalnim prebivališčem na naslovu ..., je na zapisnik izpovedala, da tožnico pozna, saj je njegova bivša soseda in da je na naslovu ... ni videla vsaj deset let. Hiša, v kateri prebiva, je približno 100 metrov oddaljena od hiše na naslovu ..., zato so ji navedena dejstva znana, saj se na tem naslovu nahaja vsakodnevno in bi tožnico, če bi na tem naslovu prebivala, nedvomno videla. Tu vsak dan videva zgolj njeno sestro C.C.. Tudi druga priča D.D. s stalnim prebivališčem na naslovu ... je pod materialno in kazensko odgovornostjo podala izjavo na zapisnik, da tožnico pozna približno 15 do 20 let, da pa ni vedel, da je spremenila svoje osebno ime v A.A.. Priča je izpovedala, da je tožnica od leta 2002 do pred približno štirimi ali petimi leti prebivala z materjo na navedenem naslovu v ..., tam jo je zadnjič videla pred štirimi meseci z balkona, na katerega se vidi na sosednjo hišo .... Videl je, kako se je tožnica približala vhodnim vratom in vstopila v hišo, v kateri se je zadržala kratek čas, nato pa odšla neznano kam. Pred odhodom se je še enkrat sprehodila mimo hiše, od takrat dalje pa je na tem naslovu ni več videla. Na navedenem naslovu več kot leto dni videva sestro tožnice, ki jo vsakodnevno videva, medtem ko tožnice na tem naslovu ne videva.

6. Tožena stranka je z dopisom št. 210-136/2018-11 z dne 17. 9. 2018 tožnico seznanila z vsemi okoliščinami in dejstvi, dejstvi, na katerih bo temeljila odločba in jo pozval, naj se o njih izjasni. Tožnici je bil dopis vročen na pošti v ..., kjer ima tožnica v uporabi poštni predal. V danem roku je upravni organ prejel odgovor tožnice, v katerem ugovarja lažnim izjavam sestre C.C., v katerem je ugovarjala, da je napačna navedba, da je do leta 2008 prebivala na naslovu v ... in da ima prijavljeno prebivališče na naslovu ..., saj je bila na tem naslovu zgolj začasno, za čas koriščenja pravice oskrbovanega stanovanja JSS MOL. Navedla je, da jo je mati prisilno hospitalizirala zato, da bi uporabljala stanovanje na naslovu v ..., zanikala je navedbo, da bi sestra skupaj z materjo na različne načine skušala pomagati. Očitala je, da sta ji mati in sestra ter brat preprečevali nakup stacionarne telefonske številke in priklop računalnika z internetom za delo z multifunkcijsko napravo že od leta 1997 dalje. V bivalni skupnosti ... je bivala zato, ker ji je bilo preprečeno bivanje v vrstni hiši v .... Zanikala je tudi navedbe glede partnerja in da je navedba, da sta se s partnerjem razšla, laž, kakor tudi to, da ni plačevala računov najemnine in položnic, saj je pravica bivanja v garsonjeri JSS MOL potekla z dnem smrti njene matere. Poleti leta 2018 je res prespala nekajkrat pri sosedi na naslovu ..., priča pa ni pojasnila, da ji tam ni dovolila prebivati in se vseliti v stanovanje na naslovu .... V zvezi s poslanim sms je navedla, da je v tem sporočilu napisala, naj se sestra izseli iz hiše, saj ima lastniško stanovanje na naslovu .... Na to sporočilo ni prejela nikoli odgovora. Nadalje je pojasnila, da ji v hišo niso dovolili vstopiti in da sta jo poleti brat in sestra odgnala od hiše z obrazložitvijo, da bodo sami skrbeli za bolno mater. Zaslišanih prič pa ne pozna, saj se dejansko ne druži z nikomer z bosanskim ali hrvaškim priimkom, ter da je bivanje v vrstni hiši na naslovu ... njena pravica. K dopisu je tožnica priložila potrdili o prejšnjih stalnih prebivališčih UE ... z dne 13. 8. 2018 in 2. 10. 2018 nepodpisano soglasje C.C. za prijavo stalnega prebivališča tožnice na naslovu ... z dne 3. 8. 2018, potrdilo o državljanstvu ter potrdilo o nelastništvu nepremičnin Območne geodetske uprave ... z dne 2. 10. 2018. 7. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je bilo ugotovljeno, da tožnica stalno ne prebiva na navedenem naslovu v ..., kjer je na podlagi predloženega sklepa o dedovanju št. D 446/2006 nameravala prijaviti stalno prebivališče, da tam ne biva, izhaja iz izjav prič ter tudi iz vrnjene poštne pošiljke s pripisom ''neznana na naslovu''. Priče stanujejo v neposredni bližini in niso potrdile, da bi tožnica prebivala na navedenem naslovu, pa ni moč potrditi niti na podlagi navedb tožnice in listinskih dokazov, ki jih je dostavila upravnemu organu tožnica, saj so v pretežnem delu nerelevantne za predmetni postopek (nesoglasja med njo in družinskimi člani, potek hospitalizacije, okoliščine njenega prebivanja v preteklih letih, nezadovoljstvo z delom socialne delavke, obstoj partnerske zveze in druge). Glede na navedeno je upravni organ v skladu s petim odstavkom 22. člena ZPPreb-1 zavrnil prijavo tožnice na navedenem stalnem prebivališču. 8. Ministrstvo za notranje zadeve je z odločbo 210-148/2018/2 (1322-14) z dne 28. 2. 2019 pritožbo tožnice zoper prvostopenjsko odločbo kot neutemeljeno zavrnilo. V zvezi z ugovori tožnice, ki se nanašajo na v postopku izvedene dokaze, je pojasnilo, da pristojni organ v postopku preverjanja stalnega prebivališča zgolj ugotavlja, ali posameznik na prijavljenem naslovu stalno prebiva, o posameznih pravnih razmerjih, zlasti o lastninsko pravnih razmerjih oziroma lastništvu nepremičnine in iz njega izhajajočih lastninskih pravic, pa v postopku ne odloča. Podatki, ki se vodijo v registru stalnega prebivalstva, se po določbi prvega odstavka 31. člena ZPPreb-1 pridobivajo neposredno od posameznika, ki je tudi zavezan k izvajanju prijavno-odjavne obveznosti. Če prijavno-odjavne obveznosti posameznik ne izvrši sam ali nastane dvom v pravilnost prijave pa ZPPreb-1 daje pristojnost upravnim enotam, da v postopku preverjanja resničnosti prijave preverijo vsa dejstva in izvedejo dokaze, ki potrjujejo, da posameznik dejansko stalno prebiva na določenem naslovu.

9. Glede navedbe tožnice, da uveljavlja pravico, ki je kršena po 6. točki 7. člena ZPPreb-1 in določa, da lastnik, solastnik ali stanodajalec ne sme omejevati posameznikove prijavne obveznosti, je tožnici pojasnila, da sicer res ne sme biti posamezniku kratena pravica do prijavne obveznosti na določenem naslovu, vendar pod pogojem, da na določenem naslovu posameznik tudi dejansko prebiva, in mu lastnik, solastnik ali stanodajalec bivanje na naslovu sicer dovoljuje, za kar pa ne gre v konkretnem primeru. Zgolj želja tožnice, da bi se vrnila na naslov, na katerem je bila prijavljena, ne zadostuje za potrditev resničnosti prijave stalnega bivališča. 10. Tožnica v tožbi in dopolnitvah izpodbija odločbo prvostopenjskega organa zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V tožbi navaja, da naj bi ji bilo z nezakonitostjo upravnega akta poseženo v njene državljanske in socialne pravice. V nadaljevanju navaja dejstva, ki naj bi izhajala iz priložene dokumentacije, med katerimi navaja, da jo je Upravna enota ... po uradni dolžnosti odjavila iz naslova ..., dne 29. 10. 2018, da je potekla pravica bivanja na naslovu ... s sklepom JSS MOL iz januarja 2017 in je od 25. 7. 2018 dalje stanovala na naslovu ..., kjer je imela prijavljeno začasno prebivališče. V zadevi je predložila dokazilo o pravici do prebivanja na naslovu, to je izjavo o lastništvu ter izjavo in soglasje. V nadaljevanju je navedla, da ji lastnik, solastnik ali stanodajalec ne sme omejevati prijavne obveznosti. Navedeni naslov ji predstavlja središče življenjskih interesov; družinskih, socialnih in ekonomskih. Ugovarja izpovedim prič, saj naj bi imelo naselje vrstnih hiš, v katerem stanujejo notranje poti, tako da ima vsak prebivalec več poti za dostop do vhoda v posamezno hišo, zato ni nujno, da bi morala uporabljati pot med nizom vrstnih hiš, št. 32f ali št. 34f. V vlogi, ki jo je sodišče prejelo 12. 4. 2021, je dodatno navedla, da zahteva zaslišanje prič ter uslužbenk, ki so vodile postopek. Ker se obravnave ne bo udeležila, saj se s pričami noče soočiti, predlaga, da ji sodišče pošlje zapisnik glavne obravnave z zapisnikom o zaslišanju zato, da bo odgovore natančno preučila in podala pripombe na verodostojnost izjav. Kot dokaze prilaga fotokopijo osebne izkaznice z dne 3. 4. 2019 za A.A., osebne izkaznice z dne 13. 1. 2020 naslovnikovo naročilo - B.B. pošti ... z dne 16. 2. 2018, naslovnikovo naročilo A.A. z dne 30. 4. 2019 po pošti ..., naslovnikovo naročilo A.A. pošta ... z dne 30. 1. 2020, naslovnikovo naročilo A.A. po pošti ... z dne 2. 2. 2021, izjavo o premoženjskem stanju - oprostitev plačila sodne takse ter izpisek pokojnine ZPIZ za december 2020 v nadaljnji dopolnitvi te svoje vloge, ki jo je sodišče prejelo dne 14. 4. 2021 pa je dodatno predlagala vpogled skice stanovanjskega naselja, ki jo prilaga ter načrta ulic, zato da bi sodišče ugotovilo, po katerih kriterijih je upravni organ izbral priče v upravnem postopku.

11. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožnice in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

12. Sodišče je v zadevi dne 15. 4. 2021 izvedlo glavno obravnavo v navzočnosti pooblaščenca tožene stranke I.I. ter v odsotnosti tožeče stranke, ki je bila na glavno obravnavo pravilno vabljena in je v svoji vlogi z dne 8. 4. 2021 navedla, da se udeležbi na glavni obravnavi odpoveduje. Pooblaščenec tožene stranke je na glavni obravnavi vztrajal pri odgovoru na tožbo ter obrazložitvi prvostopenjske in drugostopenjske odločbe. Prerekal je navedbe tožeče stranke v vlogah z dne 12. in 13. aprila kot neutemeljene, novo predlagane dokaze pa kot nepotrebne.

13. V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v upravni spis prve in druge stopnje ter izvedlo v pripravljalni vlogi tožnice predlagani dokaz z vpogledom v prvo stran najemne pogodbe, sklenjeno med Javnim skladom Mestne občine Ljubljana (JSS MOL) in tožnico (s prejšnjim imenom B.B.) ter naročilo tožnice pošti 6104 ..., s katero naroča, da se prispele pošiljke hranijo kot poštno ležeče 30 dni na pošti, naročilo velja od 3. 5. 2019 do 3. 5. 2020 (listovna A12), ter naročilo tožnice pošti ..., da se prispele pošiljke hranijo poštno ležeče 30 dni za čas od 31. 1. 2020 do 31. 1. 2021 ter od 3. 2. 2021 do 3. 2. 2022. Ostale dokaze, ki jih je v svojih vlogah z dne 8. 4. 2021 in 13. 4. 2021 predlagala tožnica pa je zavrnilo kot nepotrebne oziroma nedovoljene. Kot nedovoljene je zavrnilo predlagane dokaze z zaslišanjem upravnih delavcev, ki so vodili postopek pred upravnim organom prve stopnje. Navedeni dokaz predstavlja tožbeno novoto, saj je imela tožnica v upravnem postopku možnost, da se izjasni o ugotovljenih dokazih, kar je tudi storila, v tej fazi postopka pa bi lahko tudi ugovarjala delu upravnih oseb, ki so odločali v stvari in predlagala morebitno njihovo izločitev, česar pa tožeča stranka, kakor izhaja iz upravnega spisa, ni storila, niti v tožbi ne zatrjuje, da bi to storila. Kot nedovoljeno tožbeno novoto (52. člen Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)) je zavrnilo tudi dokaze z vpogledom v skico stanovanjskega naselja ... ter načrta mesta ..., saj tudi v tem delu tožnica ni obrazložila, zakaj teh novih dejstev in dokazov ni navedla že v postopku izdaje upravnega akta. V upravnem sporu namreč stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta (tretji odstavek 20. člena ZUS-1), kar je tožnica, glede na to, da je bila pred izdajo izpodbijane odločbe seznanjena z dejanskim stanjem, dejansko tudi imela. Sodišče je v zadevi odločalo na glavni obravnavi, na kateri je izvedlo dokaze ter po zaključenem dokaznem postopku po tem, ko je raziskalo relevantno dejansko stanje za odločanje v zadevi, glavno obravnavo tudi zaključilo, ne da bi pred izdajo sodbe, tako kot je predlagala tožnica, vročilo zapisnik glavne obravnave, da bi se o njem pred izdajo sodbe izjasnila. Sodišče namreč odloča po opravljeni glavni obravnavi in bi, glede na to, da tožnica na glavno obravnavo ni pristopila v skladu s tretjim odstavkom 58. člena ZUS-1, lahko odločilo brez glavne obravnave. Pri tem sodišče dodaja, da so nekateri dokazi, ki jih je tožnica predlagala, že del upravnega spisa in jih je tožnica podvajala.

14. Tožba ni utemeljena.

15. Po presoji sodišča je odločitev prvostopenjskega organa pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Prvostopenjski organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnil razloge za svojo odločitev, to pa je dodatno argumentiral drugostopenjski organ ter se tudi opredelil do pritožbenih navedb tožnice. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka dejansko stanje zadeve relevantno za odločanje v stvari v celoti raziskala, svojo odločitev pa oprla na relevantne materialne predpise, kar je ustrezno utemeljil prvostopenjski organ ter glede na pritožbene navedbe dodatno drugostopenjski organ, zato sodišče zavrača tožničin očitek o zmotni uporabi materialnega prava in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju. Kolikor iz te obrazložitve ne izhaja drugače, sodišče razlogom, ki so navedeni v izpodbijani odločbi, dopolnjeni z odločbo drugostopenjskega organa, v celoti sledi in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja:

16. Po mnenju sodišča je zmotno stališče tožnice, ki meni, da so zatrjevani tožbeni razlogi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in s tem v zvezi zatrjevane kršitve materialnega zakona, podani z okoliščinami, na katere se sklicuje. Definicija stalnega prebivališča je podana v 3. točki drugega odstavka ZPPreb-1 in sicer je to naslov v Republiki Sloveniji, na katerem posameznik stalno prebiva in je ta naslov središče njegovih življenjskih interesov, kar se presoja na podlagi njegovih družinskih, partnerskih, delovnih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo, da med posameznikom in naslovom, kjer živi, dejansko obstajajo tesne in trajne povezave. Posameznik mora na podlagi 5. člena ZPPreb-1 pristojnemu organu prijaviti stalno prebivališče v osmih dneh od naselitve na naslov, kjer stalno prebiva. Četrti odstavek 7. člena ZPPreb-1 pa določa, da mora posameznik ob prijavi stalnega prebivališča predložiti dokazilo o pravici do prebivanja na naslovu, ki se prijavlja. Kot dokazilo, da ima posameznik pravico do prebivanja na naslovu, šteje izjava o njegovem lastništvu oziroma solastništvu, najemna ali podnajemna pogodba, soglasje lastnika, enega solastnika ali stanovalca. Upravna enota v uradnih evidencah preveri podatek o lastništvu oziroma solastništvu, če je to potrebno.

17. V zadevi ni sporno, da je tožnica želela prijaviti stalno prebivališče na naslovu .... Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe izhaja, da tožnica ni predložila dokazila, da ima pravico do prebivanja na tem naslovu, zato je organ prve stopnje pravilno prijavil začasno prebivališče tožnice za čas, dokler ni preveril resničnosti podatkov oziroma dokazil, skladno s petim odstavkom 22. člena ZPPreb-1 in za tožnico uvedel postopek preverjanja resničnosti prijave stalnega prebivališča. Iz sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v ... opr.št. D 446/2016 z dne 26. 10. 2016, ki je del upravnega spisa, nedvomno izhaja, da je bila tožnica zakoniti dedič v prvem dednem redu po pokojni materi G.G. in da je bil predmet dedovanja tudi nepremičnina parc. št. 468/241 k.o. .... Tožnica pa je, kot izhaja iz točke III. navedenega sklepa, svoj dedni delež odstopila sodediču. Iz rednega izpiska iz zemljiške knjige z dne 30. 7. 2018 nedvomno izhaja, da je kot lastnik parc.št. 468/241 k.o. ..., to je hiše ..., vpisana sestra tožnice C.C.. V zadevi ni sporno, tožnica pa tega tudi ne zatrjuje, da ji sestra ni dala dovoljenja za prebivanje v navedeni nepremičnini. Zgolj želja, da bi tožnica prebivala v hiši, v kateri je nekoč sicer živela pa za prijavo stalnega prebivališča ne zadošča. Kot izhaja iz potrdila o prejšnjih stalnih prebivališčih Upravne enote ... RP 242018042549 z dne 13. 8. 2018 (ki je del upravnega spisa) je tožnica na navedenem naslovu dejansko imela prijavljeno stalno prebivališče od 5. 12. 1970 do 11. 2. 1976 in od 20. 5. 1996 do 7. 8. 2013. Od tedaj dalje pa je imela stalno prebivališče prijavljeno na različnih naslovih v .... Tudi po mnenju sodišča je upravni organ na podlagi v upravnem postopku izvedenih dokazov pravilno zaključil, da tožnica ni uspela izkazati, da stalno prebiva na želenem naslovu, ki ga je prijavila. V upravnem postopku zaslišane priče, ki tožnico osebno poznajo iz časov, ko je še prebivala na naslovu ..., bi gotovo zaznale, da tožnica tam stalno prebiva, predvsem pa bi to potrdila sestra tožnice in lastnica hiše na spornem naslovu, ki je svojo izjavo podala pod kazensko in materialno odgovornostjo in sodišče ne vidi razloga, da njeni izjavi, tako kot izjavam ostalih prič, ne bi sledilo. Ugovor tožnice, da ji sedanja lastnica, to je njena sestra, ne sme omejevati njene prijavne obveznosti, ni utemeljen. Sodišče pritrjuje toženi stranki, da posamezniku res ne sme biti kratena pravica do prijavne obveznosti na določenem naslovu, vendar pod pogojem, da na določenem naslovu (hiša na naslovu ...), posameznik tudi dejansko prebiva, lastnik (sestra tožnice) pa bi ji bivanje na tem naslovu dovolila. Iz upravnega spisa izpodbijane odločbe ter navedb tožnice v tožbi pa izhaja, da ji sestra bivanja na tem naslovu ne dovoljuje, tožnica pa kot je bilo že navedeno, na nepremičnini ... nima solastniške pravice ali kakšne druge pravice, na podlagi katere bi lahko to nepremičnino uporabljala, saj tega ne izkazuje. Zatrjevani dokaz, sklep o dedovanju in nepodpisano soglasje, izkazujejo ravno nasprotno.

18. V zvezi s smiselno zatrjevano kršitvijo ustavne pravice do socialnega varstva v povezavi s stalnim prebivališčem, sodišče sicer sledi temu, da se v postopku preverjanja resničnosti prijave ne odloča o socialni varnosti ali socialni preventivi. Kolikor pa tožnica potrebuje stalno prebivališče zaradi uveljavljanja socialnih pravic, lahko upravna enota na podlagi določbe 19. člena ZPPreb-1, če upravna enota v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča posamezniku po določbah tega zakona stalnega prebivališča ne more prijaviti, določi zakonsko prebivališče na naslovu, določenem v skladu z določbami 19. člena ZPPreb-1, na podlagi katerega lahko posameznik uveljavlja svoje socialne pravice. Navedeno torej pomeni, da se ob izpolnjevanju pogojev določi stalno prebivališče na drugi pravni podlagi, kar pa ni predmet odločanja v tem postopku.

19. Na podlagi vsega navedenega je sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.