Jedro

Dejstvo, ali bi bilo sporno stanovanje mogoče oddati v najem, ni pomembno, saj je najemnina zgolj merilo (pripomoček) za ugotovitev koristi in prikrajšanja. Zaradi odtegnitve stanovanja iz tožničine posesti je tožničino prikrajšanje toženec dolžan nadomestiti. Njegov riziko je, kakšno korist mu uporaba stanovanja kot celote prinaša.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. S sodbo sodišča prve stopnje je toženi stranki naložena obveznost plačila 8.851,00 EUR z obrestmi ter 1.816,26 EUR pravdnih stroškov.

2. Pritožuje se tožena stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo zahtevek zavrnjen, podredno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Meni, da tožnica svojega prikrajšanja ni izkazala: ker je stanovanje dobila neodplačno; ker je v obdobju, ki je predmet tožbe, živela doma in najemnine ter drugih stroškov za stanovanje ni plačevala. Trdi, da tožnica ni izrazila želje, da bi v stanovanju živela, niti interesa, da bi stanovanje oddala v najem. Meni, da stanovanja v najem ni mogoče oddati, ker v tako majhnem stanovanju noben najemnik ne bi želel bivati skupaj s tožencem. Meni, da toženka ni prikrajšana, ker ni plačevala obratovalnih stroškov, katere je v celoti pokrival toženec. Ne soglaša z najemnino kot merilom prikrajšanja oz. obogatitve. Zatrjuje, da je pobotni ugovor zadostno specificiran. Povzema, da je uveljavljanih 60 % zneskov M., d.o.o., in 60 % zneskov E., vse z obrestmi za čas od decembra 2005 do decembra 2010. Meni, da bi skladno z 68. čl. Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) te stroške morala kriti tožeča stranka. Trdi, da je skupna višina terjatve določljiva, določno pa so zahtevane tudi zakonite zamudne obresti. Sklicuje se na prvi odstavek 108. čl. ZPP in opozarja, da mora v primeru nepopolne vloge sodišče vložnika pozvati, da vlogo popravi ali dopolni. Sklicuje se na drugi odstavek 2. čl. ZPP in opozarja, da sodišče o pobotnem ugovoru ni odločalo.

3. Dne 6.5.2013 je toženec sodišču posredoval še eno vlogo, ki pa je ni mogoče upoštevati kot pritožbe, saj je vložena izven petnajstdnevnega pritožbenega roka. Vloga ni podpisana, iz njene vsebine pa je razvidno, da jo je napisala tretja oseba in ne toženec.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Nesporno je, da stranki solastnega stanovanja ne uživata v sorazmerju s solastninskima deležema. Celotno nepremičnino uporablja toženec; poleg svojega 40 % tudi tožničin 60 % solastninski delež. Dejstva, da stanovanja v obdobju, ki je bilo predmet tožbe za plačilo uporabnine I P 1777/2003, tožnica ni mogla uporabljati, toženec ne zanika. Za obravnavano obdobje (od marca 2006 do septembra 2010) pa toženec zatrjuje, da bi tožnica solastno stanovanje lahko uporabljala, ker ji je marca 2006 izročil ključe stanovanja. Tega dejstva toženec ni dokazal. On sam je izpovedoval drugače, kot je zatrjeval: da ključa tožnici ni niti ponudil niti izročil, kljub temu, da je zanj večkrat zaprosila. Taka izpoved utemeljuje zaključek, da toženčeva izključna uporaba solastne nepremičnine predstavlja poseg v tožničino pravico do (so)uporabe nepremičnine v skladu z njenim solastninskim deležem (prvi odstavek 66. čl. Stvarnopravnega zakonika – SPZ). Toženec, ki je zgolj solastnik, stanovanja v takih okoliščinah ne more brezplačno uporabljati. Tožnici mora plačati odmeno za prikrajšanje, ki se v njegovi premoženjski sferi odraža kot korist od uporabe. Tožnica je zatrdila, da bi stanovanje želela uporabljati in dokazala svoje prikrajšanje ter toženčevo obogatitev.

6. Ker upravičenje do (so)uporabe nepremičnine izhaja iz lastninske pravice (37. čl. SPZ), je pravno nepomembno, na kakšen način je tožnica stvarno pravico pridobila – odplačno ali neodplačno. Tudi dejstvo, ali je za svoje bivanje v obravnavanem obdobju plačevala, ni odločilno, kajti zadošča ugotovitev, da ji je bila uporaba solastne nepremičnine, torej uveljavitev upravičenj, ki jih lastninska pravica prinaša, onemogočena. Pritožbena trditev, da tožnica nikoli ni izrazila želje, da bi živela v stanovanju, je v nasprotju s toženčevo izpovedjo, da je tožnica večkrat prosila za ključe stanovanja. Dejstvo, ali bi bilo sporno stanovanje mogoče oddati v najem, ni pomembno, saj je najemnina zgolj merilo (pripomoček) za ugotovitev koristi in prikrajšanja. Zaradi odtegnitve stanovanja iz tožničine posesti je tožničino prikrajšanje toženec dolžan nadomestiti. Njegov riziko je, kakšno korist mu uporaba stanovanja kot celote prinaša. 7. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim, da prisojene terjatve zaradi pobotnega ugovora ni treba zmanjševati. Toženec je v odgovoru na tožbo naštel stroške, ki jih je kot uporabnik stanovanja dolžan plačevati (prispevki v rezervni sklad, stroški ogrevanja, skupne elektrike, vodarine, kanalizacije, odvoza smeti, vzdrževanja, čiščenja, upravljanja, elektrike), ni pa pojasnil, zakaj naj bi bila zavezanka za plačilo stroškov, ki nastajajo z njegovim bivanjem, tožnica. Življenjske stroške je dolžan plačati vsak svoje, zato ni mogoče slediti toženčevi neargumentirani trditvi, da je tožnica dolžna plačati 60 % stroškov uporabe, upravljanja in drugih bremen, pri čemer posameznih bremen oz. stroškov po višini ni specificiral. Brez tovrstne specifikacije in ustrezne argumentacije pobotnega ugovora, le-temu ni mogoče ugoditi, zato se pritožnik neutemeljeno sklicuje, da mu je sodišče odreklo sodno varstvo. V vlogi z dne 24.5.2011 (list. št. 86) je bil toženec s strani tožnice pozvan, da specificira stroške na ta način, da opredeli stroške, ki se nanašajo na lastništvo stanovanja, vendar tega ni storil. Neutemeljeno je zato pritožbeno sklicevanje na 108. čl. ZPP in opozorilo, da toženec k dopolnitvi pobotnega ugovora ni bil pozvan.

8. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. Zakona o pravdnem postopku pritožba zavrnjena. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka (1. odstavek 165. čl. v zvezi s 1. odstavkom 154. čl. ZPP).