Jedro

Ker je bilo ugotovljeno, da izdajatelj računa ni izdal, tožnik po presoji sodišča nima verjetnih izgledov za uspeh v zadevi, v zvezi s katero prosi za brezpačno pravno pomoč.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje na I. stopnji in za tožbo v upravnem sporu, ugotavljajoč, da je tožnik (prosilec) vložil tožbo v upravnem sporu zoper sklep Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije (v nadaljevanju JŠRIPS) št. 11084-651/2017-27 z dne 28. 12. 2017 v zvezi s sklepom Ministrstva za izobraževanje, kulturo in šport (v nadaljevanju MIKŠ) št. 700-85/2017/9 z dne 27. 2. 2018. S citiranim prvostopnim sklepom je sklad tožniku delno ugodil sofinanciranje glede računa št. 0038/2016 z dne 20. 9. 2016 v znesku 300,00 EUR in zavrnil vlogo glede računa št. 0044/2016 z dne 22. 9. 2016 v znesku 1.920,00 EUR, saj je izdajatelj računa (X.) izjavil, da predmetnega računa ni izdal, zato obstaja utemeljen sum, da je račun ponarejen, zaradi česar je JŠRIPS zoper tožnika podal kazensko ovadbo. Tožnikovo prošnjo za pravno svetovanje in zastopanje na II. stopnji je organ za BPP zavrnil, ker je preuranjena, namreč o tožbi v zadevi, ki se vodi pod opr. šr. II U 88/2018 na I. stopnji še ni bilo pravnomočno odločeno.

2. Tožeča stranka v vloženi tožbi zatrjuje, da je bil žrtev napačnih odločitev, informacij in obsojanja, saj so ga po nedolžnem ovadili, ker je pošten in se vedno drži zakonov, prav tako ni naredil nobenih kaznivih dejanj in nikoli ni ponarejal. 3. Razen tega opozarja, da je prišlo v izpodbijani odločbi do napake v obrazložitvi, saj so se zmotili in namesto Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport napisali Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti, zato zahteva razveljavitev odločbe in ponovno odločanje. Predlaga, da se mu prizna BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja na I. stopnji in za tožbo v upravnem sporu, ki se pred Upravnim sodiščem RS v Mariboru vodi pod opr. II U št. 88/2018 ter oprostitve plačila stroškov, prav tako želi, da se mu dodeli odvetnica A. Do BPP je upravičen, saj je prejemnik denarne socialne pomoči, kar izkazuje s priloženo odločbo Centra za socialno delo Gornja Radgona (v nadaljevanju CSD) št. 1231-358/2016/8 z dne 3. 8. 2018. 4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo poudarja, da zgoraj navedeno napačno poimenovanje organa v obrazložitvi izpodbijane odločbe na samo odločitev, navedeno v izreku izpodbijane odločbe ne vpliva. Gre samo za napačno poimenovanje, kot je ugotovil sam tožnik v tožbi. Smiselno predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavanem primeru je predmet presoje odločitev organa za BPP o zavrnitvi tožnikove prošnje za dodelitev BPP. Organ za brezplačno pravno pomoč je prošnjo zavrnil, ker tožnik v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh. Pri odločitvi je po presoji sodišča pravilno uporabil določbe 24. člena ZBPP.

7. Pogoje za odobritev BPP določa ZBPP, ki v tretjem odstavku 11. člena pravi, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z zakonom. Organ za brezplačno pravno pomoč torej ne ugotavlja samo materialnega položaja prosilca, ampak mu zakon nalaga, da ugotovi tudi obstoj drugih pogojev, določenih z zakonom. Druge pogoje, to je okoliščine in dejstva o zadevi, ki se upoštevajo pri dodelitvi BPP, določa 24. člen ZBPP. Po tem členu se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma, da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

8. Iz upravnih spisov je razvidno, da je tožnik obravnavano tožbo vložil za dodelitev izredne BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja na I. in II. stopnji v upravnem sporu zoper sklep JŠRIPS št. 11084-651/2017-27 z dne 28. 12. 2017 v zvezi s sklepom MIZŠ št. 700-85/2017/9 z dne 27. 2. 2018. Iz sklepa z dne 28. 12. 2017 izhaja, da je tožnik prikazal neresnične podatke v vlogi na javni razpis. Organ je tako zavrnil tožnikovo prošnjo za sofinanciranje, in sicer zaradi navajanja neresničnih podatkov. Sodišče ugotavlja, da so v točki 3. javnega razpisa določeni pogoji za kandidiranje in zahtevana dokazila, med katerimi je tudi, da mora prosilec priložiti dokazila o plačilu za program za katerega uveljavlja šolnino. Kot izhaja iz ugotovitev upravnih organov X. računa št. 0044/2016 v znesku 1.920,00 EUR ni izdal, zato v tem delu tožnik utemeljenosti svoje prošnje za sofinanciranje ni izkazal. 9. Pri tem sodišče dodaja, da bi v primeru, če bi tožnik neupravičeno pridobil sredstva na podlagi citiranega računa, bil le-ta dolžan vrniti. JŠRIPS ima za takšno odločitev podlago v 10. točki javnega razpisa, kjer so navedene posledice, če se ugotovi, da je v postopku potrjevanja ali izvrševanja javnega razpisa prišlo do resnih napak, nepravilnosti, goljufije ali kršitve obveznosti. Če se v postopku ugotovi, da je prosilec navajal neresnične podatke, ki jih je v skladu z javnim razpisom dolžan razkriti, ker lahko vplivajo na odločitev sklada o dodelitvi sredstev ali je sredstva neupravičeno pridobil po javnem razpisu na nepošten način, na podlagi ponarejene listine ali kaznivega dejanja, jih bo prijavitelj dolžan vrniti; če je dejanje bilo storjeno namerno, se obravnava kot goljufija.

10. Glede na zanesljive ugotovitve v upravnem postopku, iz katerih izhaja, da izdajatelj računa Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona, računa št. 0044/2016 z dne 22. 9. 2016 v znesku 1.920,00 EUR, ni izdal, je ugotovitev organa za brezplačno pravno pomoč, da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh, tudi po presoji sodišča pravilna.

11. Sodišče se prav tako strinja z odločitvijo organa za BPP, ko je zavrnilo tožnikovo prošnjo za pravno svetovanje in zastopanje na II. stopnji, ker na I. stopnji še ni bilo odločeno.

12. Ob tem sodišče dodaja, da napačno poimenovanje drugostopnega organa v obrazložitvi izpodbijane odločbe na njeno zakonitost ne vpliva.

13. Ker je izpodbijana odločba po presoji sodišča pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.