Jedro

Po presoji pritožbenega sodišča ocena prvostopnega organa, da se gradnja mejnega zidu ne dovoli, ki jo je utemeljil z navedbo pogojev, ki jih določa Odlok o pomožnih objektih, ne zadošča. Po navedenem Odloku imajo sosedje pravico nasprotovati gradnji in dokazovati, da so prizadete njihove pravice in zakoniti interesi. Vendar zgolj zatrjevanje teh dejstev ne zadošča, kot pravilno poudarja sodišče prve stopnje. Tožnik zatrjuje, da mu gradnja zidu odvzema razgled in osončenje. To trditev pa je dolžan dokazati oziroma mora upravni organ izvesti v tej smeri dokazni postopek in ugotoviti resnično stanje stvari in šele na tej podlagi sprejeti odločitev, ali predmetna gradnja resnično posega v interese soseda.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 11.5.2004. S to odločbo je bila na pritožbo investitorke A.A. odpravljena 2. točka odločbe Upravne enote Piran z dne 23.1.2002, s katero je bilo odločeno, da se ne dovoli gradnja mejnega zidu na severni strani parcele, št. 19 k.o... Tožena stranka je vrnila zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek.

Sodišče prve stopnje je pritrdilo odločitvi tožene stranke in razlogom, ki jih je zanjo navedla. Po njegovi presoji je tožena stranka pravilno ugotovila, da je bil postopek ugotavljanja dejanskega stanja na prvi stopnji v nasprotju z načelom materialne resnice, ki ga opredeljuje določba 8. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Iz Odloka o pomožnih objektih Občine P. (Odlok) izhaja, da je mnenje sosedov, ki ga je prvostopni upravni organ v konkretnem primeru upošteval pri izdaji odločbe, vezano na ugotovitev, da so prizadete njihove pravice in zakoniti interesi, torej samo zatrjevanje tožnika, da mu gradnja zidu odvzema razgled in osončenje, ne zadošča. Upravni organ, kot izhaja iz podatkov upravnega spisa, zatrjevanega posega v tožnikovo pravico do osvetlitve objekta in do razgleda ni ugotavljal in ni ocenjeval gradnje z vidika navedenega Odloka. Zato je tožena stranka zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja v postopku na prvi stopnji pravilno odločila in odpravila 2. točko izreka odločbe prvostopnega organa.

Tožnik v pritožbi zoper prvostopno sodbo uveljavlja vse pritožbene razloge po Zakonu o upravnem sporu (ZUS). Po stališču pritožbe je bila odločitev upravnega organa prve stopnje, ki ni dovolil gradnje mejnega zidu, pravilna in ne drži stališče sodišča, da samo zatrjevanje tožnika, da mu gradnja zidu odvzema razgled in osončenje, ne zadošča. Iz zapisnika o ogledu prvostopenjskega organa izhaja, da je investitorka že pred izdajo odločbe izvedla gradbena dela na črno brez dovoljenja in jih je v teku upravnega postopka tudi končala, čeprav je prvostopni organ izdal odločbo, s katero se ne dovoli gradnja mejnega zidu na severni strani. Tožena stranka bi morala o zadevi sama odločiti, ne pa vrniti zadeve prvostopenjskemu organu, investitorka pa do pravnomočne odločitve ne bi smela izvajati gradbenih del. Zavestno je kršila predpise, ki dovoljujejo gradnjo, in zgradila zid v višini 3 m. Dela, ki jih je opravila, niso bila vzdrževalna dela, pač pa je šlo za gradnjo novega zidu, s katerim je v dolžini 3 m obzidala teraso tožnika, ki ni visoka le 2 m, kot navaja investitorka. Z gradnjo mu je zaprla na levi strani razgled na morje, za vse to pa bi morala imeti tožnikovo soglasje in tudi ustrezno upravno odločbo. Odlok o pomožnih objektih Občine P. dopušča možnost gradnje pomožnih objektov, kot so shramba, drvarnica, kurilnica in ima pri tem lahko posamezni prostor le do 10 m2 koristne površine. Tožnik je gradnji mejnega ograjnega zidu ugovarjal. Upravni organ prve stopnje je odločil na podlagi zapisnika o zaslišanju stranke z dne 21.11.2001 ter na podlagi ogleda na kraju samem, investitorka pa ni z ničemer ugovarjala mnenju prizadetega soseda. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi, spremeni izpodbijano sodbo ter odpravi odločbo tožene stranke.

Prizadeta stranka A.A. v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe, zlasti trditev, da je gradbena dela izvajala brez ustrezne upravne odločbe, torej na črno. Vsa dela je izvajala v skladu z dokončno odločbo o dovolitvi priglašenih del z dne 26.9.2000, ki je bila izdana na podlagi soglasja Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine P. in na podlagi dopolnjene projektne dokumentacije. Groba gradbena dela so bila končana oktobra 2001, sporni zid pa je že sezidan do višini cca 1,5 m, vendar še ni zaključen. Preden je bil upravni postopek na prvi stopnji obnovljen, so bila dela zaključena.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

S 1.1.2007 je začel veljati Zakon o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US), ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da vrhovno sodišče vsa pred njegovo uveljavitvijo vložena pravna sredstva v upravnem sporu obravnava po ZUS-1. Glede na kriterije iz 2. odstavka 107. člena tega zakona se obravnavana pritožba, vložena po ZUS, obravnava kot pritožba po ZUS-1. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je tožbo v tem upravnem sporu zavrnilo s presojo, da je odločba tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena. Pritožbeno sodišče se strinja tudi z razlogi, ki so navedeni v izpodbijani sodbi. Tudi po njegovi presoji ocena prvostopnega organa, da se gradnja mejnega zidu ne dovoli, ki jo je utemeljil z navedbo pogojev, ki jih določa Odlok o pomožnih objektih, ne zadošča. Po navedenem Odloku imajo sosedje pravico nasprotovati gradnji in dokazovati, da so prizadete njihove pravice in zakoniti interesi. Vendar zgolj zatrjevanje teh dejstev ne zadošča, kot pravilno poudarja sodišče prve stopnje. Tožnik zatrjuje, da mu gradnja zidu odvzema razgled in osončenje. To trditev pa je dolžan dokazati oziroma mora upravni organ izvesti v tej smeri dokazni postopek in ugotoviti resnično stanje stvari in šele na tej podlagi sprejeti odločitev, ali predmetna gradnja resnično posega v interese soseda. Tega pa upravni organ ni storil, zato je sodišče prve stopnje pravilno potrdilo odločitev tožene stranke, ki je naložila upravnemu organu prve stopnje, da te dejanske okoliščine v kontradiktornem postopku razčisti in na tej podlagi ugotovi, ali so tožnikovi interesi prizadeti ali ne. Vprašanje osončenja je dejansko in strokovno vprašanje, ki mora biti pred odločitvijo razčiščeno in zgolj zatrjevanje dejstev ni dovolj. Tožena stranka je upravnemu organu prve stopnje dala tudi pravilne napotke, v kateri smeri mora dopolniti dokazni postopek in ugotoviti odločilna dejstva za sprejem zakonite odločitve.

Vse ugovore, ki se na nanašajo na gradnjo ki jih je tožnik postavil v pritožbi, bo lahko uveljavljal v ponovljenem upravnem postopku in se pritožbeno sodišče zato do njih ni opredeljevalo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo izpodbijano sodbo (76. člen ZUS-1).