Jedro

Akt o tožnikovem predlogu za zavarovanje dokazov je procesni sklep, izdan v okviru odločanja o izdaji dokončnega upravnega akta v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora tožnika. Zato ga ni mogoče samostojno izpodbijati v upravnem sporu.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka nosi svoje stroške upravnega spora.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je pri naslovnem sodišču zoper toženo vložila tožbo v zadevi zavarovanja dokazov. V njej je navedla, da je zoper tožečo stranko tožena stranka uvedla postopek davčno inšpekcijskega nadzora, ki se pri toženi stranki vodi pod opr. št. DT 0610-4903/2012-197 (07-2300-13). Pojasnjuje, da je v tem postopku tožnik pri toženi stranki dne 17. 3. 2015 tudi vložil predlog za zavarovanje dokazov.

2. Tožena stranka je v nadaljevanju izdala sklep št. DT 499-21-204/2015-6 z dne 6. 11. 2015, s katerim je predlog tožeče stranke za zavarovanje dokazov kot neutemeljen zavrnila. Gre za edino odločbo, ki jo je tožena stranka doslej v tem postopku izdala. Zato meni, da ji je zoper izpodbijano odločbo (pravilno: sklep) dovoljeno sprožiti upravni spor.

3. Tožbo je potrebno zavreči. 4. Po presoji tega sodišča tožba, ki se nanaša na predlog za zavarovanje dokazov v davčnem inšpekcijskem postopku, ki se vodi zoper tožnika, ni dopustna, saj akt, ki se s tožbo izpodbija, ne izpolnjuje znakov upravnega akta, kot jih določa Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Gre zgolj za akt o tožnikovi vlogi za zavarovanje dokazov, kot vmesni akt v postopku odmere davčne obveznosti tožniku. Uveljavljanje ugovorov glede upravičenosti odreditve zavarovanja dokazov je tako pridržano odločitvi o glavni stvari, ki se pri toženi stranki vodi zoper tožnika pod opr. št. DT 0610-4903/2012-197 (07-2300-13). Tudi ni sporno in kar tožnik navaja tudi v tožbi, da je ravno v tem postopku vložil predlog za zavarovanje dokazov dne 17. 3. 2015. 5. Po povedanem sodišče meni, da sklep, ki ga tožnik izpodbija v tem upravnem sporu, ni sklep v smislu 2. člena ZUS-1, niti sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zato ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Gre za sklep, s katerim se ne odloča o tožnikovi materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi, niti se ni z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovil, ustavil ali končal. Gre zgolj za procesni sklep, izdan v okviru sprejema odločitve o izdaji dokončnega upravnega akta v postopku davčno inšpekcijskega nadzora tožnika. Zato ga samostojno ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.

6. Glede na navedeno je sodišče sklenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

7. Izrek o stroških upravnega spora temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.