Jedro

Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da je začela tožena stranka kot naročnik uporabljati objekt pred njegovim sprejemom in izročitvijo, se šteje, da sta bila sprejem in izročitev opravljena z dnem začetka uporabe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Zahteva tožene stranke za povrnitev pritožbenih stroškov se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 159736/2009 z dne 4.11.2009 ohranilo v veljavi v 1. in 3. točki izreka. Sklenilo je, da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti nadaljnje stroške postopka v znesku 2.999,24 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16 dne od dneva vročitve te sodbe dalje do plačila.

2. Proti sodbi se je tožena stranka pravočasno pritožila in uveljavljala vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišču druge stopnje je predlagala, naj pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni ali pa jo razveljavi in pošlje zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahtevala je povrnitev pritožbenih stroškov skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti dalje.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožena stranka ne napada razlogov v izpodbijani sodbi, da napake, ki jih uveljavlja tožena stranka v tem postopku, niso bile niti notificirane. Tožena stranka kot naročnik pogodbenih del bi bila dolžna pregledati izvršeno delo, brž, ko bi bilo to po običajnem teku stvari mogoče, in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti podjemnika, torej tožečo stranko (prvi odstavek 633. člena Obligacijskega zakonika, OZ). Pritožbene trditve, da tožeča stranka toženi še ni dostavila izjave o prihodnosti cevi, ter da vsa dela niso bila dokončana, vzidava omaric pa ni bila zaključena, so neutemeljene, saj tožena stranka ni izpolnila svoje notifikacijske dolžnosti in zatrjevanih napak oziroma svojega stališča, da dela še niso bila dokončana, ni pravočasno sporočila tožeči stranki. Pravica zahtevati odpravo napak (oziroma se z ugovorom upirati plačilu opravljenega dela) pa je mogoča le ob predpostavki, da je bil izvajalec predhodno pravilno obveščen, da ima opravljeno delo napako (prvi odstavek 637. člena OZ). Pritožbeni razlogi, da delo, ki ga je izvajala tožeča stranka za toženo stranko, ni bilo prevzeto, saj tožeča stranka tožene stranke sploh ni pozivala k prevzemu del, končni obračun pa ni bil sestavljen, saj bi moral slediti primopredaji izvedenih del, ki tudi ni bila opravljena, niso pravno upoštevni in torej niso utemeljeni. Tožena stranka namreč ni nasprotovala razlogom v izpodbijani sodbi, da so bila dela s strani tožeče stranke dokončana, nadalje, da s strani tožene stranke izvedena dela uporablja ter da so v izvedeno kanalizacijo položeni optični kabli in da sistem deluje. V opisanem ugotovljenem dejanskem stanju pred sodiščem prve stopnje je mogoče uporabiti tudi določilo 112. člena Posebnih gradbenih uzanc v zvezi z 12. členom OZ. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da je začela tožena stranka kot naročnik uporabljati objekt pred njegovim sprejemom in izročitvijo, se šteje, da sta bila sprejem in izročitev opravljena z dnem začetka uporabe (112. člen PGU). Glede na oblikovano stališče prvostopenjskega sodišča, ki se mu pridružuje tudi drugostopenjsko sodišče, da tožena stranka uporablja optično kanalizacijo, ki jo je zanj opravila tožeča stranka, se pokažejo vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na knjigo obračunskih izmer, razlikovanje med obračunskim in kvalitativnim prevzemom del, kot neutemeljene. Tožena stranka v pritožbi posplošeno razlaga pomen primopredajnega zapisnika za prevzem del, pri čemer je mogoče slediti razlogom v izpodbijani sodbi, da je bilo opravljeno delo s strani tožeče stranke zaračunano potem, ko je tožena stranka pregledala in potrdila knjigo obračunskih izmer, ki je bila osnova za izstavitev obeh vtoževanih situacij.

6. Tožena stranka ni pravočasno notificirala zatrjevane napake oziroma posplošeno uveljavljala „nedokončana“ dela. Zato je neutemeljena pritožbena trditev, da je sodišče prve stopnje napačno zavrnilo njen dokazni predlog za pridobitev izvedenskega mnenja izvedenca gradbene stroke. Sodišče prve stopnje bi bilo dolžno izvajati dokaz z izvedencem gradbene stroke le tedaj, če bi najprej tožena stranka izkazala, da je napake konkretizirano in pravočasno uveljavljala proti izvajalcu del, torej tožeči stranki. Tudi glede nedokončanih del bi morala tožena stranka ponuditi konkretizirano trditveno podlago, saj niti ni izpodbijala razlogov v izpodbijani sodbi, da je bilo delo dokončano (glej tudi izpovedbo priče R. F., list. št. 55).

7. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (350. člen ZPP), materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

8. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi pritožbene stroške.