Jedro

O zahtevi za izreden preizkus pravnomočne sodbe se pravnomočna sodba more preizkušat le v zvezi z uporabo zakona, ne pa v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja.

Izrek

Zahteva obsojenčevega zagovornika za izreden preizkus pravnomočne sodbe se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

S sodbo sodišča prve stopnje, navedene v uvodu, je bil obsojenec spoznan za krivega hudega kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa po 4. odstavku 255. člena v zvezi s 3. in 1. odstavkom 251. člena KZ RS in obsojen na kazen 6 mesecev zapora. S sodbo sodišča druge stopnje, ki je prav tako navedena v uvodu, je bila sodba sodišča prve stopnje ob delni ugoditvi pritožbi zagovornika in po uradni dolžnosti spremenjena tako, da se je obsojencu izrekla nižja kazen 5 mesecev zapora.

Obsojenčev zagovornik je vložil zahtevo za izreden preizkus pravnomočne sodbe, v kateri se sklicuje na bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Podrobneje navaja, da obstoji nasprotje med zaključki sodišča in mnenjem izvedenca prometne stroke v vprašanju, ali je obsojenec lahko videl oškodovanca prihajati izza osebnih avtomobilov. Ta izvedenec je še povedal, da je oškodovanec napravil dva do tri korake proti levi, za kar je porabil 2 - 3 sekunde, le to pa je bil prekratek čas za preprečitev zadetja. Ni bilo tudi upoštevano mnenje izvedenca sodno-medicinske stroke, da je pokojni lahko bil zadet tudi s strani, ne pa nujno samo od zadaj. Za prepričanost o dejstvu, ki jo navaja sodba sodišča druge stopnje, ni dovolj trdne opore glede na to, da sodba sodišča prve stopnje pri dokaznih zaključkih uporablja izraze "verjetno", "verjetneje" in "večja verjetnost". Predlaga, naj se izpodbijana pravnomočna sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni utemeljena.

Zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe se samo v uvodu na splošno sklicuje na bistvene kršitve določb kazenskega postopka, medtem ko v kasnejših izvajanjih sploh ne pojasni, katera določba kazenskega postopka naj bi bila prekršena in na kakšen način naj bi bila prekršena. Glede na to, da so razlog za vložitev zahteve za izreden preizkus pravnomočne sodbe samo tiste kršitve določb kazenskega postopka, ki so navedene v 2. in 3. točki 427. člena ZKP in da se izpodbijana pravnomočna sodba more preizkušati samo v mejah kršitev zakona, zatrjevanih z zahtevo, je takšno splošno sklicevanje na kakršnokoli bistveno kršitev določb kazenskega postopka v uvodu zahteve popolnoma brez pomena. Iz navedb v obrazložitvi zahteve, da v izpodbijani pravnomočni sodbi naj ne bi bili pravilno upoštevani mnenji izvedencev prometne ter sodno-medicinske stroke, izhaja, da se vlagatelj zahteve v bistvu ne strinja z dejansko podlago izrečene obsodilne sodbe. Tudi izražanje dvomov, da ocena sodbe sodišča prve stopnje o prepričanosti o ugotovljenih dejstvih ne more biti povsem trdna spričo sklicevanja sodbe sodišča prve stopnje zgolj na verjetnost, se lahko šteje le kot vlagateljevo vztrajanje pri pritožbenem razlogu zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Uveljavljanje tega razloga v zahtevi za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni pomembno, saj se ob odločanju o tem pravnem sredstvu pravnomočna sodba more preizkušati le v zvezi z uporabo zakona, ne pa v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja.

Glede na to, da zagovornikova zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe ne navaja nobenega utemeljenega razloga, iz katerega se po določbah od 1. do 3. točke 427. člena ZKP sme vložiti tako izredno pravno sredstvo, jo je bilo treba v skladu z določbami 421. in 429. člena ZKP zavrniti kot neutemeljeno.