Jedro

O tem, da morajo biti vsi podatki iz vloge resnični, točni in popolni, je prosilec opozorjen tudi v obrazcu „izjave o premoženjskem stanju“. Toženec je bil torej ob vložitvi predloga za taksno oprostitev v dovolj veliki meri opozorjen, da morajo biti podatki, ki jih sodišču posreduje, resnični. Nenazadnje pa je podajanje lažnih podatkov tudi v nasprotju z moralnimi načeli.

Izrek

Pritožba tožene stranke se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse za postopek o pritožbi.

2. Zoper to odločitev je tožena stranka vložila pritožbo in navedla, da jo izpodbija zaradi kršitve procesnih predpostavk. Izpostavila je, da je v postopku nastopala kot laik, da njena dejanja očitno kažejo, da pristopa kot nevešča in neuka prava ter pravnih posledic vloženih pravnih sredstev in izjav, zato bi bilo smiselno, da bi sodišče v zadevi razpisalo narok, na katerem bi jo opozorilo na pravne posledice vsebine vloženih pravnih sredstev ter jo pozvalo, da predloži dokazila. Na tem naroku bi jo moralo tudi opozoriti na posledice podane izjave ter zahtevati izjavo ali vztraja pri izjavi. Pa tudi sicer bi moralo sodišče vlogo tožene stranke presojati vsebinsko še z druge plati, saj ne glede na to, ali tožena stranka razpolaga z denarno socialno pomočjo in ali nima nobenega prihodka, to ne vpliva na obstoj upravičenja za oprostitev plačila sodne takse, saj v obeh primerih tožena stranka ne razpolaga niti z minimalnimi sredstvi za preživetje. Postopek osebnega stečaja je preverljiv, kar bi sodišče bilo dolžno upoštevati, in ni mogoče trditi, da je bilo zavedeno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Obveznost plačila sodne takse je v Zakonu o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) določena kot splošna obveznost strank, ki pred sodiščem predlagajo uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja. Zato so dolžne ob uveljavljanju izjeme od tega pravila, to je ob predlogu za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodnih taks, podati vse navedbe in dokaze, da bi se lahko njihova taksna obveznost zmanjšala ali časovno odložila. Dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev je torej v celoti na strani predlagatelja oprostitve, kateri mora v predlogu navesti vse podatke, zaradi katerih njegovo premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje ne omogoča, da je sodna taksa plačana v celoti in takoj. Podatki, ki jih poda predlagatelj, morajo biti resnični in morajo odražati dejansko premoženjsko in finančno stanje predlagatelja. Predlogu je dolžan v skladu z drugim odstavkom 12. člena ZST-1 priložiti tudi pisno „izjavo o premoženjskem stanju“, za katere podatke jamči s kazensko in premoženjsko odgovornostjo (drugi odstavek 12. člena ZST-1). O tem, da morajo biti vsi podatki iz njegove vloge resnični, točni in popolni, je opozorjen tudi v obrazcu „izjave o premoženjskem stanju“, kjer poda predlagatelj tudi soglasje, da sodišče lahko podane podatke preveri.

5. Toženec je bil torej ob vložitvi predloga za taksno oprostitev v dovolj veliki meri opozorjen, da morajo biti podatki, ki jih sodišču posreduje, resnični. Nenazadnje pa je podajanje lažnih podatkov tudi v nasprotju z moralnimi načeli, zato se predlagatelj ne more v pritožbi uspešno sklicevati, da je prava neuk, in da bi moral biti razpisan narok, kjer bi ga sodišče opozorilo na pravne posledice podane izjave. S tem, ko je v obravnavanem primeru prvostopenjsko sodišče po tem, ko je ugotovilo, da je podal podatke ki ne ustrezajo uradnim podatkom (katere je sodišče pridobilo v smislu četrtega odstavka 12. člena ZST-1), toženca pozvalo, da to odstopanje pojasni, je storilo vse, da bi razjasnilo, ali gre pri podani izjavi za nesporazum ali za lažne podatke. Zaključku, ki ga je na podlagi pojasnil naredilo prvostopenjsko sodišče, to je, da je v izjavi predlagatelj navedel neresnične podatke, se povsem pridružuje tudi pritožbeno sodišče. 6. Materialnopravna odločitev prvostopenjskega sodišča, da je izjavi o premoženjskem stanju, v kateri je predlagatelj navedel neresnične podatke, v celoti odreklo dokazno vrednost, in da je zato zavrnilo predlog za taksno oprostitev, je bila povsem pravilna in tudi v skladu s sedaj že ustaljeno sodno prakso (1).

7. Toženec pa tudi ne more v pritožbenem postopku uspeti s pavšalnim zatrjevanjem, da nima nobenih prihodkov, in da ne razpolaga niti z minimalnimi sredstvi za preživetje, za kar v postopku ni predložil nobenih dokazil. Uspeti tudi ne more s sklicevanjem na postopek osebnega stečaja, iz katerega naj bi sodišče (po uradni dolžnosti) vsa ta dejstva ugotavljalo, saj samo dejstvo obstoja stečajnega postopka nad taksnim zavezancem ne predstavlja oprostitvenega razloga.

8. Pritožbeni razlogi tožene stranke torej niso utemeljeni. Pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo tožene stranke zavrnilo, sklep sodišča prve stopnje pa potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).

op. št. 1: Sklepa VS RS I Up 164/2011, I Up 208/2010.