Jedro

Ob ugotovitvi, da nasprotni udeleženec zaradi posledic duševne bolezni ni sam sposoben skrbeti zase (pomoč potrebuje pri vse življenjskih opravilih, tudi pri pripravi hrane, pri osebni higieni ter pri jemanju zdravil in skrbi za svoje zdravje), je popoln odvzem poslovne sposobnosti na mestu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se A. A. popolnoma odvzame poslovna sposobnost in pravica voliti in biti voljen.

2. Nasprotni udeleženec v laični in pravočasni pritožbi izpodbija sklep sodišča prve stopnje v celoti, češ da je neresničen in ponižujoč, razen v delu o njegovem prebivališču, kjer stanuje in se izobražuje. Navaja, da nima blodnjav, da ima normalno razmišljanje in vedenje, ter da je sposoben samostojnega življenja in skrbi zase. Nasprotuje odvzemu poslovne sposobnosti.

3. Na pritožbo je odgovoril CSD X. (skrbnik za poseben primer nasprotnega udeleženca) in predlagal potrditev sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi 44. člena ZNP v postopku za odvzem poslovne sposobnosti sodišče odloča o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti osebam, ki zaradi duševne bolezni ali duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.

6. Odločitev sodišča prve stopnje, da so pri nasprotnem udeležencu podani zdravstveni razlogi za popoln odvzem poslovne sposobnosti in za odvzem pravice voliti in biti voljen, je pravilna in prepričljivo obrazložena. Prvostopenjsko sodišče je natančno raziskalo dejansko stanje in jasno obrazložilo okoliščine, ki narekujejo sprejeto odločitev. Pri odločitvi se je oprlo predvsem na izvedensko mnenje izvedenke psihiatrične stroke, postavljene v tem postopku, pa tudi na izvid in mnenje izvedenca, ki je bil predhodno postavljen v kazenskem postopku, v katerem je bil A. A. izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, ker je bil v stanju neprištevnosti zaloten pri roparski tatvini. Upoštevalo je tudi njegovo izpovedbo na naroku.

7. Iz mnenja izvedenke izhaja, da ima A. A. hudo in trajno duševno motnjo/bolezen, in sicer kronično obliko paranoidne shizofrenije, zaradi katere je že bil obravnavan oziroma zdravljen v psihiatrični kliniki, da gre za dolgotrajen nezdravljen shizofrenski proces, zaradi česar je obolenje tudi izredno slabo pristopno zdravljenju. Prisotni so bolezenski znaki v obliki preganjalnih in nanašalnih blodenj, urejenih v sistem, ki jih doživlja kot resničnost. V blodnjavi sistem povsem verjame, do njihovega bolezenskega porekla pa je povsem nekritičen. Mišljenje je nelogično in svojsko. Živi izoliran od družbe v neprimernih razmerah, brez vode in elektrike.

8. Na podano izvedensko mnenje nihče od udeležencev postopka ni podal pripomb, CSD X., ki je imel v postopku tudi status začasnega skrbnika A. A., je z izvedenskim mnenjem v celoti soglašal ter v odgovoru na pritožbo ponovno poudaril, da nasprotni udeleženec ni sposoben samostojnega življenja. Pritožbeno sodišče se pridružuje mnenju prvostopenjskega, ki je izvedensko mnenje štelo kot verodostojno in prepričljivo, izdelano v skladu s pravili znanosti in stroke. Da je pri A. A. prisotna psihotična motnja iz shizofrenega kroga – paranoidna shizofrenija, zaradi katere ni sposoben razumeti pomena svojega ravnanja, izhaja tudi iz mnenja izvedenca, postavljenega v kazenskem postopku, kot tudi iz izpovedbe nasprotnega udeleženca na naroku 3. 3. 2013, na katerem je zanikal obstoj svoje bolezni, nekritično pripovedoval o življenju v brunarici brez elektrike in vode, o svojem nadaljnjem izobraževanju ter da smrt njegovih staršev »izgleda čudno«.

9. Iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da A. A. zaradi posledic duševne bolezni ni sam sposoben skrbeti zase (pomoč potrebuje pri vse življenjskih opravilih, tudi pri pripravi hrane, pri osebni higieni ter pri jemanju zdravil in skrbi za svoje zdravje), zato je popoln odvzem poslovne sposobnosti na mestu.

10. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podane kršitve, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), zato je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (drugi odstavek 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).