Jedro

Na dan vložitve tožbe je bil B. B. že polnoleten, kar pomeni, da bi moral tožbo kot tožnik vložiti sam.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1.Tožnica A. A. je 12. 6. 2025 pri tukajšnjem sodišču vložila tožbo v upravnem sporu, s katero je zahtevala, da sodišče razveljavi Obvestilo o uspehu (spričevalo) št. 60320-IV/ST 1071/23/24-OU (v nadaljevanju obvestilo o uspehu ali spričevalo), ki ga je njenemu sinu B. B. dne 21. 6. 2024 izdal Šolski center A. Tožbi je med drugim priložila kopijo osebne izkaznice sina, iz katere izhaja, da je bil rojen 24. 3. 2007 (enak podatek pa izhaja tudi iz izpodbijanega obvestila o uspehu), kar pomeni, da je bil v trenutku vložitve tožbe že polnoleten.

2.Sodišče je tožnico po pregledu tožbe z dopisom z dne 9. 7. 2025, ki ga je prejela 10. 10. 2025 (kot je to razvidno iz vročilnice) seznanilo s svojimi ugotovitvami. Pojasnilo ji je, da lahko stranka ali stranski udeleženec v postopku upravnega spora le tista oseba,ki ji je bil izdan upravni akt. To pomeni, da je lahko stranka v konkretnem postopku le tožničin sin B. B., saj je že polnoleten, medtem ko je tožničina starševska skrb zanj, tudi v smislu vlaganja pravnih sredstev, z nastopom njegove polnoletnosti prenehala. Tožnico je sodišče seznanilo, da bo tožbo, če bo tožnica pri njej vztrajala, zato na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo, saj sodišče tožbo zavrže, če tožnik v tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma če ne more biti stranka. Ker je tožnica s tožbo sodišču predložila tudi pooblastilo, s katerim jo je sin pooblastil, da ga zastopa pri urejanju upravnih zadev, ki se nanašajo na razveljavitev spričevala, ji je sodišče nadalje pojasnilo, da pooblastilo ne pomeni, da je lahko namesto sina stranka v postopku, nadalje, da je lahko stranka v postopku le njen sin in da bi v takem primeru njegovo pooblastilo sodišče sprejelo le, če bi tožnica izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Nazadnje je sodišče tožnico še seznanilo, da iz predloženih listin tudi izhaja, da je tožba prepozna. Tožba je bila namreč vložena zoper obvestilo o uspehu, ki je bilo B. B. izdano 21. 6. 2024 in mu je bilo do zaključka tega šolskega leta nedvomno tudi vročeno, kar pomeni, da bi morala biti tožba vložena najkasneje 24. 7. 2024, dejansko pa je bila vložena šele 12. 6. 2025. Sodišče je tožnici pojasnilo, da tožbo, ki je vložena prepozno, na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrže.

3.Sodišče je tožnico v dopisu z dne 9. 7. 2025 še pozvalo, da se o vseh opisanih ugotovitvah sodišča izjavi ter jo seznanilo, da bo tožbo, če tega ne bo storila in tožbe tudi ne bo umaknila, na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

4.Tožnica je dopis sodišča prejela 10. 7. 2025, vendar pa nanj vse do izdaje tega sklepa ni odgovorila.

5.Sodišče je tožbo zavrglo.

6.Sodišče lahko tožbo v upravnem sporu vsebinsko obravnava le, če so izpolnjene vse procesne predpostavke, ki jih določa zakon. Po prejemu tožbe mora zato po uradni dolžnosti preizkusiti, ali ni podan kateri od razlogov iz prvega odstavka 36. člena ZUS-1, zaradi katerih je treba tožbo zavreči. Na navedeni podlagi se tožba s sklepom zavrže tudi takrat, ko sodišče ugotovi, da tožnik v svoji tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka (3. točka prvega odstavka 36.člena ZUS-1), pa tudi takrat, ko je tožba vložena prepozno (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

7.Tožnica s tožbo izpodbija obvestilo o uspehu, ki ga je tožena stranka dne 21. 6. 2024 izdala njenemu sinu B. B. Na dan vložitve tožbe je bil B. B. že polnoleten, kar pomeni, da bi moral tožbo kot tožnik vložiti sam. Po določbi prvega odstavka 152. člena Družinskega zakonika je namreč tožničina starševska skrb za sina s trenutkom, ko je postal polnoleten, prenehala, torej prenehala tudi v smislu vlaganja pravnih sredstev, saj je njen sin postal v celoti poslovno sposoben.

8.S tem, ko je tožnica s tožbo od sodišča zahtevala razveljavitev spričevala, ki je bilo izdano njenemu sinu B. B., ni uveljavljala kakšne svoje pravice ali pravne koristi, pač pa je uveljavljala pravice oziroma pravne koristi svojega sina. Ker je po določbi 17. člena ZUS-1 tožnik v upravnem sporu oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta, izpodbijano spričevalo pa je bilo izdano tožničinemu sinu, bi moral torej tožbo vložiti sam. Na drugačno presojo ne more vplivati pooblastilo, ki ga je tožnica priložila tožbi in iz katerega izhaja, da jo je sin pooblastil za ureditev upravnih zadev, ki se nanašajo na razveljavitev spričevala. Pooblastilo namreč ne daje podlage, da bi pooblaščenec lahko tožbo za pooblastitelja vlagal tako, da bi bil sam stranka v postopku, pač pa lahko tožbo vloži le na način, da je stranka v postopku pooblastitelj, pooblaščenec pa ga le zastopa. Kot je sodišče tožnici pojasnilo v svojem dopisu, pa bi lahko pooblastilo, ki ji ga je dal sin, sprejelo le, če bi izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, kot to zahteva tretji odstavek 87. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, česar pa tožnica ni storila.

9.Na podlagi predloženih listin je sodišče še ugotovilo, da je tožba tudi prepozna. Po prvem odstavku 28. člena ZUS-1 je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. B. B. je bilo izpodbijano spričevalo izdano 21. 6. 2024 in mu najkasneje ob zaključku šolskega leta (24. 6. 2024) tudi vročeno, kar pomeni, da bi morala biti tožba vložena najkasneje do 24. 7. 2024. Tožba pa je bila namesto tega vložena šele 12. 6. 2025, torej skorajda enajst mesecev prepozno.

10.Ob upoštevanju vsega navedenega je sodišče na podlagi 3. in 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo. Odločitev je sprejelo brez glavne obravnave in izvajanja dokazov, ker gre za procesno odločitev, sprejeto ob formalnem preizkusu pogojev za vsebinsko obravnavanje tožbe.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 17, 17/1, 36/1, 36/1-2, 36/1-3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.