Jedro

Po tožbenem zahtevku je motilno vsako postavljanje ovir ali preprek tožencev na dovozni poti, ki bi preprečevale ali ovirale dostop tožnice in reševalnih vozil do stanovanjskega objekta. S tem delom tožbenega zahtevka so dovolj jasno opredeljene obveznosti tožencev v prepovednem delu tožbenega zahtevka.

Po naravi stvari predstavlja postavljanje raznih ovir in preprek na dovozno pot, s čimer se preprečuje ali ovira dostop po tej poti, motilno dejanje, pri čemer ni potrebno, da bile v tožbenem zahtevku opredeljene konkretne ovire in prepreke. Smisel prepovednega dela tožbenega zahtevka je v tem, da se tožencema prepoveduje vsakršno motenje posesti tožnice na dovozni poti za potrebe dostopa. Prepovedano je torej vsakršno postavljanje ovir ali preprek, ki preprečujejo ali ovirajo dostop po dovozni poti.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, sklep sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe se razveljavi glede dela tožbenega zahtevka, ki se glasi: „6. Toženima strankama se prepove nadaljnje motenje posesti na dovozni poti do stanovanjskega objekta št. stavbe 378 s postavljanjem raznih ovir, preprek, s čimer tožeči stranki preprečujeta, ovirata dostop do stanovanjskega objekta št. stavbe 378 k. o. ..., kot reševalnim vozilom.“ ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. V ostalem se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu (preostali del prvega odstavka ter drugi odstavek 6. točke tožbenega zahtevka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na 6. točko tožbenega zahtevka.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnica, ki v bistvenem navaja, da je v tožbi navedla določen tožbeni zahtevek. V vlogi z dne 21. 6. 2022 je postavila tožbeni zahtevek glede glavne stvari tudi tako, da je navedla posamezne ovire, s katerimi se dejanska oblast tožnice kot posestnika ovira. Tako je primeroma navedla razne ovire, ki jih postavljata toženca. Tudi ta dopolnitev 6. točke tožbenega zahtevka je jasna in je tožbeni zahtevek primeren za obravnavanje. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v nadaljnji postopek.

3. Tožena stranka ni odgovorila na vročeno pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Prvo sodišče je zavzelo stališče, da je tožbeni zahtevek v 6. točki nedoločen. Štelo je, da bi tožnica morala v 6. točki tožbenega zahtevka natančno opredeliti, postavljanje kakšnih oziroma katerih ovir naj bi sodišče v okviru prepovednega dela zahtevka prepovedalo tožencema.

6. Stališče prvega sodišča je napačno. Tožnica s 6. točko tožbenega zahtevka zahteva tudi, da sodišče toženi stranki prepove nadaljnje motenje posesti na dovozni poti do stanovanjskega objekta s postavljanjem raznih ovir, preprek, s čimer tožeči stranki toženca preprečujeta, ovirata dostop do stanovanjskega objekta, št. stavbe 378, k. o. X, kot reševalnim vozilom. Takšen tožbeni zahtevek je dovolj določno opredeljen. Bistvo tega dela tožbenega zahtevka je, da se omogoči neoviran dostop do stanovanjskega objekta po obstoječi dovozni poti tako tožnici kot reševalnim vozilom, to pa s prepovedjo tožencema, da postavljata razne ovire in prepreke na tej dovozni poti. Po tožbenem zahtevku je motilno vsako postavljanje ovir ali preprek tožencev na dovozni poti, ki bi preprečevale ali ovirale dostop tožnice in reševalnih vozil do stanovanjskega objekta. S tem delom tožbenega zahtevka (ki je razviden tudi iz I. točke tega sklepa) so dovolj jasno opredeljene obveznosti tožencev v prepovednem delu tožbenega zahtevka.

7. Z morebitno izvršbo takšnega prepovednega dela sklepa v izvršilnem postopku ne bi bilo nobenih težav. Tožbeni zahtevek je v tem delu izvršljiv in bi tožnica v primeru uspeha v motenjskem sporu lahko predlagala izvršbo, če bi toženca izvrševala dejanja (postavljanje raznih ovir in preprek), s katerimi bi preprečevala ali ovirala dostop po dovozni poti. Po naravi stvari predstavlja postavljanje raznih ovir in preprek na dovozno pot, s čimer se preprečuje ali ovira dostop po tej poti, motilno dejanje, pri čemer ni potrebno, da bile v tožbenem zahtevku opredeljene konkretne ovire in prepreke. Smisel prepovednega dela tožbenega zahtevka je v tem, da se tožencema prepoveduje vsakršno motenje posesti tožnice na dovozni poti za potrebe dostopa. Prepovedano je torej vsakršno postavljanje ovir ali preprek, ki preprečujejo ali ovirajo dostop po dovozni poti. V tem delu je pritožbeno sodišče zato ugodilo pritožbi in ta del izpodbijanega sklepa razveljavilo ter v tem obsegu zadevo vrnilo prvemu sodišču v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

8. V preostalem delu 6. točke tožbenega zahtevka gre zgolj za prikaz nekaterih življenjskih razmer na tožničini strani, kar pa v tožbeni zahtevek ne sodi. V tem obsegu je izpodbijani sklep pravilen, zato je pritožbeno sodišče v tem delu zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo ta del sklepa prvega sodišča (2. točka 365. člena ZPP).