Jedro

Denacionalizacijski upravičenec, ki investitorju zanika lastninsko pravico na stavbni parceli, ki je predmet še ne pravnomočno končanega denacionalizacijskega postopka, izkazuje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja na tej parceli pravni interes in zato ima tudi pravico do pritožbe.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije št... z dne 26.9.1995.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper prvostopno odločbo, s katero je bila zavržena njegova pritožba proti odločbi, s katero je bilo investitorici R.M. izdano gradbeno dovoljenje za izvedbo dokončnih del pri ureditvi lokala ..., ki stoji na parc. št... k.o... Tožena stranka navaja, da tožnik ne more biti stranka v tem postopku, ker izdanih upravnih dovoljenj za gradnjo na zemljiščih, glede katerih po določbah Zakona o denacionalizaciji (ZDen) obstaja dolžnost vračanja, ni mogoče šteti za razpolaganje v smislu določbe 88. člena ZDen. Sploh pa določb Zakona o graditvi objektov kot materialnega predpisa, ki določa, kdo ima v postopku izdaje gradbenega dovoljenja določeno pravico ali pravno korist, torej, kdo je lahko stranka v tem postopku, ni mogoče razlagati, da bi to lahko bil tudi denacionalizacijski upravičenec. Ker tožnik v tem primeru ni izkazal nobenega razmerja do obravnavane upravne stvari, tudi ne more biti stranka v tem postopku.

Tožnik s tožbo v upravnem sporu izpodbija odločbo tožene stranke, ker naj bi ta temeljila na nepopolno ugotovljenih okoliščinah in na napačnih pravnih zaključkih. Sklepanje tožene stranke, da ne izkazuje pravnega interesa v tem postopku je napačno in v nasprotju z določbo 88. člena ZDen. V konkretnem postopku ni bilo izkazano razpolaganje z nepremičnino, saj prodajalec ob podpisu pogodbe o prodaji navedenega poslovnega prostor ni razpolagal s parc. št.... Zato ni mogel s pogodbo prenesti pravice razpolaganja na drugega, če te pravice sploh ni imel. Pravni interes denacionaliziranca je, da se stanje na zemljišču ne spreminja do zaključka denacionalizacijskega postopka, kar ščiti tudi 88. člen ZDen. Tožena stranka tudi ni predhodno ugotovila, ali sta lokacijsko in gradbeno dovoljenje za objekt ... veljavni. Zoper njiju je sprožen upravni spor. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba je utemeljena.

Tožena stranka je pritožbo zavrnila z utemeljitvijo, da tožnik z izpodbijanim gradbenim dovoljenjem ni v ničemer prizadet, saj tega akta, izdanega za gradnjo na zemljišču, za katero obstaja po ZDen dolžnost vračanja, ni mogoče šteti za razpolaganje v smislu določbe 88. člena ZDen. Sodišče se z navedenim stališčem tožene stranke ne strinja. Res je sicer, da pojma razpolaganja v smislu navedene določbe ZDen ne gre široko razlagati, vendar po mnenju sodišča, v primerih, ko postane v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pravica razpolaganja z zemljiščem sporna, ker denacionalizacijski postopek še ni pravnomočno končan, je treba denacionalizacijskemu upravičencu ali njegovemu pravnemu nasledniku, v tem postopku priznati položaj stranke, saj sicer ne bi mogel učinkovito varovati pravic, ki mu gredo po določbah ZDen. Zato po presoji sodišča, tožnik v tem postopku izdaje gradbenega dovoljenja izkazuje svoj pravni interes in ima zato kot stranka tudi pravico do pritožbe zoper navedeno gradbeno dovoljenje.

Ker je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba nezakonita, jo je odpravilo na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I in 45/I/94).