Kdo lahko vidi moje objave ali podatke na družbenih omrežjih

Datum

02.09.2025

Številka

07121-1/2025/1413

Kategorije

Elektronska pošta, Obdelava osebnih podatkov otrok in mladoletnih

Na podlagi pogostih vprašanj otrok in mladih v zvezi s socialnimi omrežji, in 5. točke prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) je Informacijski pooblaščenec pripravil neobvezujoče mnenje v zvezi z vprašanjem,kdo lahko vidi moje objave ali podatke na družbenih omrežjih.

Ko objaviš nekaj na družbenem omrežju, je zelo pomembno, da veš, kdo vse lahko to vidi. Veliko ljudi misli, da njihove objave vidijo samo prijatelji, a v resnici so lahko javne – in dostopne vsakomur na spletu, vključno s spletnimi iskalniki (npr. Google), neznanci, pa tudi prihodnjimi delodajalci. Če ne veš, kaj vidi javnost, preveri svoj profil v »anonimnem načinu« ali prosi prijatelja, naj ti pokaže, kaj vidi kot zunanji obiskovalec in nastavitve ustrezno prilagodi. To lahko urediš v nastavitvah zasebnosti.

Družbena omrežja te morajo jasno in razumljivo obvestiti (12. in 13. člen Splošne uredbe), kdo lahko vidi tvoje objave, podatke in aktivnosti. Platforme ne smejo uporabljati trikov (npr. skritih nastavitev, zavajajočih gumbov), da te prepričajo, da deliš več, kot želiš. To se imenuje temni vzorci in so prepovedani, ker kršijo načelo pravičnosti in preglednosti (člen 5(1) Splošne uredbe) ter obveznost jasne komunikacije iz 12. člena Splošne uredbe. Poleg tega morajo biti privzete nastavitve take, da so tvoji podatki zaščiteni – to pomeni, da npr. tvoje objave vidi le tisti, ki jim to izrecno dovoliš (npr. tvoji prijatelji). Pravico imaš, da sam/a nadzoruješ, kdo vidi tvoje objave, kdo ti lahko pošilja sporočila in kdo te lahko označi na fotografijah. Če si mladoleten/na, je ta zaščita še posebej pomembna. Vendar v praksi pogosto ni tako. Nastavitve zasebnosti redno preverjaj in jih po potrebi prilagodi.

Ne pozabi, da lahko pri družbenem omrežju uveljavljaš pravico do popravka (16. člen Splošne uredbe) in pravico do izbrisa (17. člen Splošne uredbe), če je o tebi objavljen napačen ali lažen podatek. Imaš tudi pravico, da ugovarjaš uporabi svojih osebnih podatkov za namene neposrednega trženja (21. člen Splošne uredbe), če ne želiš prejemati določenih oglasov.

Če nekdo tvoje podatke deli naprej ali jih zlorabi (npr. da te izsiljuje ali deli tvoje slike brez dovoljenja), imaš pravico to prijaviti – platformi, Informacijskemu pooblaščencu ali celo policiji (če gre za kaznivo dejanje).

Več o svojih pravicah si lahko prebereš tukaj: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/.

Pripravila:

Sandra Kajtazović, univ. dipl. prav.

dr. Jelena Virant Burnik, informacijaska pooblaščenka

Financira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno mnenja avtorja in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske komisije. Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje ne odgovarjata.