Jedro

Na okoliščino, da je tisti, ki se predstavlja kot zakoniti zastopnik, res pravi zastopnik stranke, pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep v razmerju do pritožnika razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o izvršbi dolžniku naložilo, da mora v roku 8 dni, v meničnih in čekovnih sporih pa v roku 3 dni, po vročitvi sklepa upniku poravnati v predlogu navedeno terjatev, dovolilo predlagano izvršbo, stroške upnika odmerilo na 36,00 EUR in odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi izvršilni postopek vodilo in o njem odločalo Okrajno sodišče v Ljubljani.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil upnik A. d.o.o. Predlaga, da se sklep o izvršbi razveljavi, vlagatelju pa se naloži plačilo izvršilnih in pravdnih stroškov. Navaja, da ni v nobenem razmerju z domnevnim dolžnikom, zato nima razloga, da bi zoper njega vložil predlog za izvršbo. Prav tako ni nikoli pooblastil vlagatelja, da v njegovem imenu vloži predlog za izvršbo ali ga kakorkoli zastopa v postopku. Vlagatelj S. d.d. ni zakoniti upravnik, da bi lahko iz tega naslova zastopal domnevne upnike. Sklicuje se na odločbe sodišč, iz katerih izhaja, da S. d.d. v teh postopkih ni uspel dokazati, da ima zadostno število soglasij lastnikov za podpis pogodbe o upravljanju.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Stranke pod zakonsko določenimi pogoji v postopku zastopa zakoniti zastopnik. Zakoniti zastopnik lahko opravlja v imenu stranke sam ali po pooblaščencu vsa pravdna dejanja. Le če je v posebnih predpisih za posamezna dejanja določeno, da mora imeti zastopnik za to posebno dovoljenje, sme le ta opraviti le, če tako dovoljenje ima (79. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Na okoliščino, da je tisti, ki se predstavlja kot zakoniti zastopnik, res pravi zastopnik stranke, pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka (80. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). To sicer ne pomeni, da je v primeru dvoma na sodišču breme, da samo opravlja poizvedbe, ampak da od zakonitega zastopnika zahteva, da dokaže svoje upravičenje za zastopanje (drugi odstavek 79. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. V konkretnem primeru je predlog za izvršbo v imenu upnikov kot zakoniti zastopnik vložil S. d.d. kot upravnik. Po prvem odstavku 48. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) morajo etažni lastniki, če ima večstanovanjska stavba več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov, določiti upravnika. Določitev upravnika predstavlja po prvem odstavku 49. člena SZ-1 (enako tudi po drugem odstavku 118. člena Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ) posel rednega upravljanja. Po 25. členu SZ-1 je za posle v zvezi z rednim upravljanjem, kamor sodi tudi določitev ter razrešitev upravnika, potrebno soglasje solastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev. Kako etažni lastniki odločajo o poslih upravljanja, pa ureja 34. in nadaljnji členi SZ-1. Upravnik je po določbah SPZ (glej 118. člen) ter SZ-1 (glej 48., 50. in 51. člen) zakoniti zastopnik etažnih lastnikov (enega ali več oziroma vseh), ki jih je upravičen zastopati pri vseh poslih upravljanja, pri nastopanju v pravno poslovnih razmerjih do tretjih oseb in za zastopanje v teh razmerjih pred sodišči. V okviru pooblastil, ki mu jih daje zakon, torej ne potrebuje posebnega pooblastila etažnih lastnikov. Glede na pravočasno podane pritožbene navedbe (da ne gre za njegovega zakonitega upravnika), s katerimi se uveljavlja procesna kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da se postavlja vprašanje, ali je S. d.d. v konkretnem primeru res zakoniti zastopnik pritožnika oziroma, ali je upravičen tudi v njegovem imenu vložiti predlog za izvršbo. Sodišče prve stopnje se s presojo te procesne predpostavke ni ukvarjalo. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo in v razmerju do pritožnika izpodbijani sklep o izvršbi razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku naj sodišče ugotovi, ali je podano upravičenje S. d.d. za zastopanje pritožnika. Iz predloga za izvršbo, ki je podan na predpisanem obrazcu, namreč ni razvidno, za kakšno razmerje gre oziroma na kakšni podlagi so nastale terjatve, ki se jih v predmetnem postopku izterjuje.