Jedro

Ker je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 15.4.2013, ki je postal pravnomočen 25.5.2013, ustavilo izvršilni postopek in razveljavilo opravljena izvršilna dejanja, sta dolžnika s takšno odločitvijo dosegla svoj interes, ki sta ga glede na pritožbene navedbe zasledovala s pritožbo, vloženo dne 19.10.2012. Zato tudi če bi pritožbeno sodišče vsebinsko odločalo o pritožbi zoper izpodbijani sklep, dolžnika ne bi mogla izboljšati svojega pravnega položaja in tako nimata pravnega interesa za pritožbo zoper sklep z dne 24.9.2012, saj je ta naknadno odpadel.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnikov zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z dne 21. 5. 2012 in jima naložilo, da morata upniku v roku 8. dni od prejema izpodbijanega sklepa nerazdelno povrniti izvršilne stroške v višini 12,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

Zoper takšen sklep se pritožujeta dolžnika iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). V pritožbi, vloženi 19. 10. 2012, ki je bila pritožbenemu sodišču odstopljena v reševanje 30. 5. 2013, navajata, da je dne 13. 8. 2012 bila sklenjena asignacijska pogodba med upnikom, prvim dolžnikom in družbo B. d. o. o., po kateri se je upnik po prejemu plačila v višini 2.838,21 EUR, ki je bilo izvršeno 13. 8. 2012 in poknjiženo 16. 8. 2012, zavezal umakniti predlog za izvršbo zaradi celotnega poplačila, vendar tega še vedno ni storil, čeprav sta dolžnika svoj dolg po sklepu o izvršbi v celoti poravnala. Upnik tako dolžnika še vedno neupravičeno obremenjuje z nadaljevanjem izvršbe pod Ig 16/2012 in In 69/2012, s tem pa onemogoča poslovanje dveh družb in ogroža eksistenco druge dolžnice.

Pritožba ni dovoljena.

Osnovna predpostavka vsake pritožbe je pravno varstvena potreba. Kadar si oseba z vloženo pritožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja oziroma izpodbijana odločitev v njen pravni položaj ne posega, nima pravnega interesa za pritožbo. Pravni interes mora obstajati tako ob vložitvi pritožbe, kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi. Če po vložitvi pritožbe odpade, ker za pritožnika prvotna neugodnost izpodbijane sodbe ne more več nastopiti, npr. ker ni več izvršljiva, je treba pritožbo zavreči ne glede na to, ali je bila prvotno dovoljena (tako Jan Zobec v Lojze Ude et al., Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 3. knjiga, stran 361, Uradni list Republike Slovenije in GV Založba, Ljubljana, 2009).

Pritožbeno sodišče mora pred vsebinskim odločanjem o pritožbi najprej preveriti, ali je pritožba pravočasna in dovoljena. Ob preizkusu dovoljenosti pritožbe je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje po tem, ko je upnik sodišču z vlogo z dne 8. 1. 2013 sporočil, da je njegova terjatev v celoti poplačana in da umika predlog za izvršbo, dne 15. 4. 2013 izdalo sklep (list. št. 32-33), s katerim je predmetni izvršilni postopek ustavilo in odredilo izbris zastavnih pravic in zaznamb izvršbe na nepremičninah, na katere je bila predlagana izvršba, ta sklep pa je tudi postal pravnomočen 25. 5. 2013, kot izhaja iz potrdila o pravnomočnosti na list. št. 32 spisa. S takšno odločitvijo, ki je nedvomno dolžnikoma v korist, sta dolžnika tudi dosegla svoj interes, ki sta ga glede na zgoraj povzete pritožbene navedbe zasledovala s pritožbo vloženo dne 19. 10. 2012. Zato tudi če bi pritožbeno sodišče vsebinsko odločalo o pritožbi zoper izpodbijani sklep, dolžnika ne bi mogla izboljšati svojega pravnega položaja in tako nimata pravnega interesa za pritožbo zoper sklep z dne 24. 9. 2012, saj je ta naknadno odpadel. Če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo, je ta v skladu s četrtim odstavkom 343. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ nedovoljena in jo je sodišče dolžno zavreči, saj takšno posledico določa prvi odstavek 343. člena in prvi odstavek 351. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena in 15. členom ZIZ.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnikov zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje kot nedovoljeno zavrglo.