Jedro

Po odločitvi Ustavnega sodišča o ustavnosti ZFPPod - B so odpadli razlogi za prekinitev postopka in slednji so se lahko nadaljevali po določilih ZFPPod (Uradni list RS, št. 54/99, 110/99 in 93/02 - Odl. US). Izpodbijanega sklepa, ki ima naravo procesnega sklepa o nadaljevanju predhodno prekinjenega postopka, ni mogoče obravnavati kot sklep, s katerim bi se odločilo o tem, da se namesto zoper družbo, izbrisano po ZFPPod izvršba nadaljuje zoper družbenika te družbe.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nadaljuje izvršilni postopek, ki je bil prekinjen z dnem 21.04.2007 zoper družbenika izbrisane družbe. Iz obrazložitve izhaja, da je odločitev posledica odločbe Ustavnega sodišča U - I - 117/07 z dne 21.06.2007 po kateri se upravni in sodni postopki začeti zoper družbenike izbrisanih družb pred uveljavitvijo Zakona o spremembah Zakona o finančnem poslovanju podjetij - ZFPPod - B nadaljujejo in končajo po določbah ZFPPod (Uradni list RS, št. 54/99, 110/99 in 93/02 - Odl. US).

Zoper navedeno odločitev se pritožujeta oba dolžnika. V vsebinsko identičnih pritožbah navajata, da sklep ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Sklep o nadaljevanju izvršbe zoper družbenika družbe ima namreč hkrati naravo procesnega sklepa in sklepa o izvršbi zoper družbenika družbe in mora zato biti v tej zvezi natančneje obrazložen. Zgolj dejstvo, da sta bila dolžnika v sodnem registru navedena kot družbenika družbe namreč ni dovolj za izterjavo dolga po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij - ZFPPod izbrisane družbe od njiju, temveč jima je treba za naložitev dolga družbe dokazati, da sta bila aktivna družbenika in da obstojijo okoliščine, ki kažejo na spregled pravne osebnosti. Za nobenega izmed dolžnikov to ni izkazano s pravnomočno sodno odločbo, sicer pa v prid njuni naravi neaktivnih družbenikov govori tudi dejstvo, da nobenemu izmed njiju ni bil vročen sklep o začetku izbrisa družbe. Glede na to, da nimata dostopa do dokumentacije družbe jima je onemogočen bolj argumentiran ugovor. Kot neskladno s pravom Evropskih skupnosti grajata tudi slovensko zakonodajo. Predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožbi sta bili posredovani upnici v odgovor, ki pa ni bil podan.

Pritožbi nista utemeljeni.

Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb in uradoma upoštevnih kršitev določb postopka ter pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), ki ni pokazal kršitev.

Pregled zadeve pokaže, da je upnica podala predlog za izvršbo zoper dolžnika in na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v ... opr. št. Pg 34/2005 z dne 09.05.2005 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v ... opr. št.I Cpg 175/2005 z dne 22.12.2005 ter v zvezi s sklepom Srg. št. 2006/00702 z dne 11.10.2006 oziroma objavo le tega v Uradnem listu RS, s katero je izkazala prehod dolga iz družbe A., ki je bila dolžnik po sodbah, na družbenika družbe- dolžnika. Sodišče je predlogu sledilo in izdalo sklep o izvršbi. Slednji je torej bil že od vsega začetka izdan zoper sedanja pritožnika.

Dne 18.04.2007 sta dolžnika zoper sklep o izvršbi podala ugovor, o katerem pa sodišče prve stopnje še ni odločalo, saj je bilo treba izvršilni postopek zaradi sklepa Ustavnega sodišča U - I - 177/07 z dne 20.04.2007, s katerim je bilo določeno zadržanje izvrševanja Zakona o spremembah ZFPPod in prekinitev vseh upravnih in sodnih postopkov, začetih zoper družbenike na podlagi četrtega in petega odstavka 27. člena ZFPPod (Uradni list RS, št. 54/99 in 110/99) do odločitve o ustavnosti Zakona o spremembah ZFPPod - B (Uradni list RS, št. 31/07), prekiniti. O prekinitvi postopka je tako bil dne 16.05.2007 izdan sklep.

Po odločitvi Ustavnega sodišča o ustavnosti ZFPPod - B so odpadli razlogi za prekinitev postopka in slednji so se lahko nadaljevali po določilih ZFPPod (Uradni list RS, št. 54/99, 110/99 in 93/02 - Odl. US). Tako je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ki ima naravo procesnega sklepa o nadaljevanju predhodno prekinjenega postopka in ga ni mogoče obravnavati kot sklep, s katerim bi se odločilo o tem, da se namesto zoper družbo, izbrisano po ZFPPod izvršba nadaljuje zoper družbenika te družbe (kar bi predstavljalo sklep o izvršbi zoper pritožnika) kot zmotno menita pritožnika. Kot je bilo omenjeno že zgoraj, se je izvršilni postopek že od vsega začetka vodil zoper dolžnika - sedanja pritožnika. Da dolg družbe ni prešel nanju sta tako dolžnika lahko zatrjevala v pravočasnem ugovoru zoper sklep o izvršbi, o utemeljenosti katerega bo moralo sodišče prve stopnje še odločiti v nadaljevanju izvršilnega postopka.

Potem, ko pritožnika nista niti zatrjevala nobenih okoliščin, ki bi kazale na nezakonitost procesnega sklepa o nadaljevanju predhodno prekinjenega postopka, niti teh ni bilo mogoče ugotoviti v okviru uradnega preizkusa, je pritožbeno sodišče zavrnilo njuni pritožbi kot neutemeljeni in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ne da bi se ukvarjalo z ostalimi pritožbenimi navedbami, ki so posledica napačnega razumevanja sklepa kot materialnopravne odločitve.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).