Jedro

Pristop k izvršbi narekujejo razlogi ekonomičnosti in hitrosti postopka. Zato ustavitev postopka zaradi umika izvršilnega predloga enega upnika nima avtomatično za posledico ustavitve postopka za vse druge "pridružene" upnike.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je dne 29.08.2001 s sklepom odločilo, da se nepremičnina, vpisana pri vl.št. 165 k.o. K., v naravi stanovanjska stavba ter delavnica kot prizidek, v lasti F. S. iz K., K. 9/a, domakne najboljšemu ponudniku E. B. z J., C. V. S. 23, za ceno 8.764.653,00 SIT. Dolžnik se je zoper navedeni sklep pravočasno pritožil zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navedel je, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo dejstva, da je v predmetni zadevi pod red. št. 8 na predlog upnika izdalo sklep o pristopu k izvršbi pod opr. št. In 34/97. V tej zadevi je ndl. P. A. prvi predlagal prodajo solastnega deleža nepremičnine, a je med postopkom predlog umaknil, ter predlagal poplačilo s prodajo druge nepremičnine. Drugi upniki so le pristopili k že dovoljeni izvršbi (2. odst. 171. člena ZIZ). Zato bi moralo sodišče izvršbo ustaviti. Upniki, ki pristopijo, "delijo usodo" prvega predlagatelja. Sodišče prve stopnje je prekršilo tudi določila 249. do 251. člena Sodnega reda. Če je prišlo do razdružitve potem v spisu Ig 739/98 (ta izvršilni spis) manjka sklep o razdružitvi. Sodišče prve stopnje je z odredbo o prodaji kršilo tudi materialno pravo, ker ob ustavitvi izvršbe v In 34/97 ni ravnalo postopkovno pravilno. Nevzdržno je, da v nepremičninski izvršilni zadevi ni sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine, niti mnenja, iz katerega bi bilo razvidno, kaj je predmet izvršbe. Poleg tega je bila kršena tudi določba 15. člena ZIZ. Sodišče bi ga namreč moralo na narok vabiti osebno. Predlagal je, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožba ni utemeljena. Dolžnik v pritožbi sodišču prve stopnje očita, da v spisu ni sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine. Očitek ni utemeljen. Sodišče prve stopnje se je v odredbi za drugo in tretjo dražbo namreč sklicevalo na vrednost nepremičnine, ki je bila ugotovljena v pravnomočnem sklepu istega sodišče, opr. št. 34/97 z dne 12.10.1999 (prim. 2. odst. 178. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Dolžnik pa pred prodajnim narokom tudi ni predlagal ponovne ugotovitve vrednosti nepremičnine v smislu 4. odst. 178. člena ZIZ. Po zaznambi sklepa o izvršbi sodišče ne more za poravnavo kakšne druge terjatve istega ali drugega upnika opraviti posebnega postopka izvršbe na isto nepremično (1. odst. 171. člena ZIZ). Zato upnik, za čigar terjatev je sodišče pozneje izdalo sklep o izvršbi na isto nepremičnino, pristopi k že začeti izvršbi (glej 2. odst. 171. člena ZIZ). Pristop k izvršbi (171. člen ZIZ) narekujejo razlogi ekonomičnosti in hitrosti postopka (bolj transparenten vrstni red upnikov - prim. 1. odst. 12. člena ZIZ, preprečeno je podvajanje določenih izvršilnih dejanj, kot so cenitev, dražba nepremičnine ipd.). Zato tudi ustavitev postopka zaradi umika izvršilnega predloga enega upnika nima avtomatično za posledico ustavitve postopka za vse druge "pridružene" upnike. Izvršba na nepremičnino se lahko nadaljuje z drugimi upniki. Navedeno potrjuje prav določba 2. odst. 171. člena ZIZ. Neekonomično bi bilo namreč, da bi upniki pristopali k že začeti izvršbi, ob izpolnitvi pogojev za ustavitev izvršbe zoper enega izmed njih, pa bi moralo sodišče ponovno opraviti izvršilna dejanja, kot npr. cenitev nepremičnine, dražbo ipd. Tako razlogovanje je namreč v nasprotju z načelom ekonomičnosti in hitrosti izvršilnega postopka (prim. 11. člen ZIZ). V zvezi z pritožbenimi navedbami, da sodišče prve stopnje ni postopalo po 249. - 251. členu Sodnega reda pa sodišče druge stopnje še dodaja, da ne gre za bistveno kršitev postopka. Odločitev o združitvi ali razdružitvi postopka je namreč sklep, ki se nanaša na vodstvo postopka. Zato zoper tak sklep dolžnik niti nima pritožbe (prim. 8. točko 1. odst. v zvezi s 3. odst. 270. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP - v zvezi s 15. členom ZIZ). Iz podatkov spisa je nadalje tudi razvidno, da sta bili odredbi o prodaji na drugi in tretji dražbi vročeni pooblaščencu dolžnika (povratnici pripeti k list. št. 26 in k list. št. 36). Zato ne drži pritožbena navedba, da dolžnik na narok (javno dražbo) ni bil vabljen osebno. Stranki, ki ima pooblaščenca, se pisanja po določbi 1. odst. 137. člena ZPP, ki se na podlagi 15. člena ZIZ uporablja tudi v izvršilnem postopku, namreč vročajo tako, da se izročijo pooblaščencu. Izpodbijani sklep je sodišče druge stopnje preizkusilo še glede kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka in je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo.