Jedro

Ni podan dejanski stan iz 3. alineje 2. odst. 61. člena ZPIZ-2, da bi bilo po razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti in priznanih stvarnih razbremenitvah iz zdravstvenih razlogov tožniku mogoče priznati še časovno omejitev pri delu, kot zahteva v pritožbi.

Po ustaljeni sodni praksi je vloga lečečega specialista diagnostika ter zdravljenje pacienta in ne ocenjevanje invalidnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in v izpodbijani I. in II. tč. izreka potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tako, da je odpravilo 2. odst. 2. točke odločbe toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 11. 2. 2022 in izreklo, da se zavarovanec razvrsti v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in se mu prizna pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami: brez izpostavljenosti specifičnim in nespecifičnim dražilcem dihal ter drugim snovem, ki škodljivo delujejo na dihala, delo v udobnem in toplotnem okolju, brez vsiljenega ritma in tempa dela ter brez dvigovanja in/ali prenašanja težjih bremen, s polnim delovnim časom od 25. 8. 2021 dalje ter izreklo, da v ostalem delu ostane odločba nespremenjena (I. tč. izreka). Tožbeni zahtevek, da se tožniku prizna časovna razbremenitev s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno (20 ur tedensko), je zavrnilo (II. tč. izreka). Izreklo je, da je toženec dolžan tožniku v 15 dneh povrniti 48,45 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. tč. izreka).

2. Zoper I. in II. tč. izreka sodbe je tožnik vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da se zahtevku v celoti ugodi in prizna opravljanje dela s 4 urnim delavnikom.

Brez zadostnega preudarka se je sodišče naslonilo na mnenji IK in fakultetne komisije, čeprav je realno stanje drugače. Ni želelo zaslišati lečeče psihiatrinje A. A. in ni prepoznalo kompleksnosti njegove bolezni. Pri zavrnitvi dokaznega predloga se sklicuje na stališče v zadevi Psp 334/2019. Strinja se z večinskim delom izvedenskega mnenja fakultetne komisije glede respiratorne diagnoze, vendar je splošno znano, da tako hudo bolezensko stanje pusti psihične težave, zato je bilo za pravilno ugotovitev dejanskega stanja nujno slišati mnenje lečeče psihiatrinje. Zaradi slabega počutja, psihičnih težav in tegob med delom ter strahu pred ponovno boleznijo je preobremenjen in ne zmore delati 8 ur, saj ga že 4-urno izčrpa. Apelira na sodišče, da po načelu pravičnosti v skladu s pravico do pravnega varstva ter enakosti pred zakonom ugotovi potrebo po časovni razbremenitvi. Ker ne zmore delati 8 ur, je pričakovana odpoved delovnega razmerja, čeprav je še relativno mlad in želi delati 20 ur tedensko. Prilaga mnenje osebnega zdravnika dr. B. B. z dne 13. 3. 2023, iz katerega izhaja, da je trpel za depresivno in anksiozno motnjo pred pnevmotoraksom. Doletela ga je še nova izkušnja, saj je partnerica splavila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo prvostopenjsko sodbo v izpodbijani I. in II. tč. izreka v mejah pritožbenih navedb ter v skladu z 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP) tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve postopka ter pravilno uporabo materialnega prava. Ugotavlja, da sta izpodbijani ugoditveni in zavrnilni del sodbe pravilna in zakonita iz razlogov, kot bo utemeljeno v nadaljevanju.

5. V predmetnem sporu je presojana drugostopenjska odločba z dne 11. 2. 2022, s katero je zavrnjena pritožba zavarovanca (tožnika) in v reviziji po uradni dolžnosti izrek prvostopenjske odločbe z dne 28. 9. 2021 spremenjen tako, da je tožnik zaradi posledic bolezni razvrščen v III. kategorijo invalidnosti s pravico do premestitve na drugo delovno mesto, kjer bo opravljal delo brez izpostavljenosti specifičnim in nespecifičnim dražilcem dihal ter drugim snovem, ki škodljivo delujejo na dihala, v udobnem toplotnem okolju ter brez vsiljenega ritma in tempa dela, s polnim delovnim časom od 25. 8. 2021 dalje. Na podlagi medicinske in delovne dokumentacije je IK II 13. 12. 2021 (A/6) ocenila, da tožnik zaradi St. po več spontanih pnevmotoraksih, Bolečinah v križnem in lumbalnem delu hrbtenice, Parapsoriazi in Prilagoditveni motnji, več ni zmožen za delo na delovnem mestu "disponent II" v C. d. d. S polnim delovnim časom in delovnim naporom, ki ne poslabša invalidnosti je zmožen za drugo delo v svojem poklicu oz. na drugem delovnem mestu s stvarnimi razbremenitvami. Po oceni IK II ob dodatnih vsebinskih razbremenitvah pri tožniku ni objektivnih zdravstvenih razlogov za časovno omejitev pri delu.

6. Ocena invalidnosti iz predsodnega postopka je le še dodatno potrjena z mnenjem Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri fakulteti D. Univerze v E. (Fakultetna komisija) z dne 26. 9. 2022 (list. 24 - 34) v sestavi specialistov medicine dela, prometa in športa, psihiatrije in interne medicine. V pisnem izvedenskem mnenju, na katero kljub pozivu sodišča (list. 37) tožnik ni imel pisnih niti ustnih pripomb na obravnavi 19. 1. 2023, je dovolj prepričljive in objektivizirane medicinske podlage za zaključek, da omejitev na 4 urno delo iz zdravstvenih razlogov ni indicirana. Z izpodbijano II. tč. izreka je tožbeni zahtevek v tem delu utemeljeno zavrnjen.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča ni podan dejanski stan iz 3. alineje 2. odst. 61. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju2 (ZPIZ-2), da bi bilo po razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti in priznanih stvarnih razbremenitvah iz zdravstvenih razlogov tožniku mogoče priznati še časovno omejitev pri delu, kot zahteva v pritožbi.

7. Sodno izvedensko mnenje ima dejansko podlago v medicinski dokumentaciji sodnega in upravnega spisa ter v zdravstvenem kartonu. Oceno le še dodatno potrjuje izvid osebnega pregleda na Fakultetni komisiji dne 26. 9. 2022 (list. 32 - 33). Poleg anamnestičnih podatkov iz izvida izhaja, da je tožnik primerno prehranjen, dobro pogovorljiv, vsestransko orientiran, v mirovanju eupnoičen in kardiopulmonalno kompenziran. Koža je bila topla, suha, turgor dober, glava brez posebnosti, vrat mehak, gibljiv v vse smeri, prsni koš simetričen, respiratorno dobro pomičen, brazgotina po operaciji nežna in neboleča na dotik. Nad pljuči je bilo slišno normalno dihanje brez patoloških fenomenov, srčna akcija je bila ritmična, normokardna, tona primerna, šumov ni bilo slišati, trebuh v nivoju prsnega koša, okončine brez edemov in gibljivost aksialnega skeleta brez posebnosti.

Iz izvida osebnega pregleda psihičnega statusa je razvidno, da je bil tožnik urejene zunanjosti, vsestransko orientiran, da je v pogovoru dobro sodeloval, odgovori so bili ustrezni in spontani, razpoloženje pa eutimno. Prisotne je bilo nekaj anksioznosti v povezavi s somatskim stanjem in s tem povezane zaskrbljenosti za prihodnost in navajano nočno zbujanje. Energetski in motivacijski potencial je bil primeren, mišljenje urejeno in kognitivno funkcioniranje ustrezno. Tožnik je bil v obravnavi pri psihiatru zaradi _prilagoditvene motnje_, nastale po somatskem obolenju. Po mednarodni klasifikaciji bolezni 10 gre za subjektivne stiske in čustvene motenosti, ki motijo socialno funkcioniranje in učinkovitost, nastopijo v obdobju prilagajanja na pomembno spremembo v življenju in na obremenjujoče življenjsko doživetje, kar je pri tožniku povzročilo nenadno pljučno obolenje. Pojavna slika variira in vključuje depresivno razpoloženje, tesnobo in zaskrbljenost. Tožnik je občasno še vedno zaskrbljen za svoje stanje in ima občutek nesposobnosti za izvajanje vsakdanjih opravil. Prevladujoča značilnost je lahko kratka ali daljša depresivna reakcija ali motnja drugačnih čustev in vedenja, kar je pri tožniku že izzvenelo. Fakultetna komisija zaključuje, da je pri tožniku klinična slika izzvenela in da je pri njem prisotna le še delna zaskrbljenost za prihodnost. 8. Ob predhodno izpostavljenih ugotovitvah tožnikovega psihičnega statusa, ki niso v nasprotju z izvidi lečeče psihiatrinje dr. A. A.,3 niso utemeljene pritožnikove navedbe, da je ostalo dejansko stanje pomanjkljivo in nepopolno razčiščeno, ker da je za drugo delo zmožen le še v krajšem delovnem času 4 ure dnevno. Sodišče prve stopnje je zaslišanje lečeče psihiatrinje dr. A. A. utemeljeno zavrnilo. Pritožbeno sodišče razlogov iz 3. tč. obrazložitve izpodbijane sodbe ne ponavlja znova. V celoti lahko le pritrdi stališču, da je po ustaljeni sodni praksi vloga lečečega specialista diagnostika ter zdravljenje pacienta in ne ocenjevanje invalidnosti. Primarna vloga lečečih specialistov je diagnostična obdelava in terapevtska obravnava, ne pa ocenjevanje začasne ali celo trajne nezmožnosti za delo zaradi sprememb v zdravstvenem stanju. Lečeči specialisti pri eventualnem zapisu ocene o pacientovi zmožnosti ali nezmožnosti za delo za to nimajo zakonskih pooblastil niti ne razpolagajo s predpisano delovno dokumentacijo, ki je nujna za podajo kvalificiranega mnenja o obstoju ali neobstoju kategorije invalidnosti, vzroku in datumu nastanka.

9. Vztrajanje pritožnika, da se mu ob priznani pravici do premestitve na drugo ustrezno delo s stvarnimi razbremenitvami prizna še časovna omejitev pri delu, ne more biti uspešno. Ni upošteven niti v pritožbenem postopku predložen medicinski izvid lečečega specialista z dne 13. 3. 2023 (A/7), ki bo lahko kvečjemu predmet morebitnega novega predsodnega upravnega postopka.

10. Glede na obrazloženo je na podlagi 353. člena ZPP potrebno pritožbo zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani I. in II. tč. izreka.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 3 V izvidu z dne 12. 5. 2021 (A/1) prav tako ugotavlja le depresivno razpoloženje _v sklopu prilagoditvene motnje_.