Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Fizična delitev v konkretnem primeru ne pride v poštev. Ker predlagateljica tudi nima finančnih sredstev, da bi izplačala nasprotnega udeleženca, v konkretnem primeru pride v poštev le civilna delitev, to je prodaja nepremičnine in razdelitev kupnine med strankama.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se opravi delitev nepremičnine, parc. št. ... k. o. X, ki je v lasti predlagateljice do 3/10 in nasprotnega udeleženca do 7/10 s prodajo stvari in razdelitvijo kupnine.
2. Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje predlagateljica, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi predlagateljica navaja, da je sodišče odločilo v nasprotju s SPZ in sodno prakso. V pritožbi predlagateljica povzema ugotovitve sodišča prve stopnje in izvedenca D. K., po kateri bi se preselila v prvo nadstropje za doplačilo 146,00 EUR, vrednosti gradbenih in obrtniških del pa bi znašala 440,00 EUR in bi te stroške zmogla. S to varianto, s katero se je predlagateljica strinjala, bi bilo zadoščeno zakonu. Na ta način bi bilo mogoče vzpostaviti etažno lastnino in ni potrebno nikakršno soglasje nasprotnega udeleženca. Samo dejstvo, da se je NU tekom celotnega postopka upiral fizični delitvi, ne more predstavljati pravnorelevantnega razloga za civilno delitev. Slabi odvozi tudi niso razlog za tako odločitev. Odločitev, da fizična delitev ni mogoča, je v nasprotju z ugotovitvami izvedenca. Predlagateljica je stara preko 65 let in v hiši živi 40 let in se pri svojih letih ne želi seliti nikamor, saj je navezana na hišo in okolje. Napačna je ugotovitev sodišča, da predlagateljica ni izkazala upravičenega interesa po varianti I. Sodišče ni upoštevalo da NU v hiši koristi zgolj dnevno sobo in da hišo uporablja le za to, da v njej prespi. Predlagateljica v primeru prodaje sporne nepremičnine ne bo mogla kupiti nadomestne nepremičnine.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. V konkretnem primeru je predmet delitve enodružinska stanovanjska hiša z zemljiščem, na kateri ima predlagateljica 30 %, nasprotni udeleženec pa 70 % delež. Sodišče prve stopnje si je v dolgotrajnem postopku (predlog vložen v letu 1991) prizadevalo na več načinov rešiti zadevo. Pravila o načinu delitve so določena v členu 70 SPZ. Sodišče mora v primeru, da se solastniki ne morejo sporazumeti o delitvi stvari, praviloma prizadevati tako, da solastniki v naravi dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes, razen takrat, ko delitev v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti ali pa je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari. Družinska hiša se lahko deli tako, da se na njej vzpostavi etažna lastnina, ki lahko nastane, če je mogoče v hiši vzpostaviti najmanj dve zaključeni funkcionalni enoti s posebnima vhodoma, ki ustrezata pogojem za stanovanje. Etažne lastnina na stanovanjski hiši ni mogoče vzpostaviti, če bi bilo potrebno za fizično delitev predhodno izvesti gradbena dela, pa se s tem strinjajo vsi solastniki. Ker tega soglasja med solastnikoma ni, po predlagani fizični delitvi pa bi še vedno ostal skupen vhod in skupno zemljišče za dostop in glede na slabe odnose med strankama, so pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da fizična delitev v konkretnem primeru ne pride v poštev. Ker predlagateljica tudi nima finančnih sredstev, da bi izplačala nasprotnega udeleženca, v konkretnem primeru pride v poštev le civilna delitev, to je prodaja nepremičnine in razdelitev kupnine med strankama. Odločitev sodišča prve stopnje ni v nasprotju z določili SPZ in sodno prakso. Ob trditvah v pritožbi, da bi strankama ostalo skupno stopnišče in souporaba dvorišča pred vhodom v stanovanjsko hišo, fizična delitev stanovanjske hiše ne pride v poštev v nobeni od predlaganih variant izvedenca D. K. Težke socialne razmere in starost predlagateljice in da se ne želi izseliti iz prostorov hiše, ki jih uporablja, se glede na to, da ni možna fizična delitev hiše, ne morejo upoštevati. Zatrjevana pavšalna in neobrazložena protispisnost razlogov sodišča prve stopnje v konkretnem primeru ne obstaja.
5. Glede na navedeno je bilo pritožbo predlagateljice zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (člen 365, točka 2 ZPP v zvezi s členom 37 ZNP).