Up-92/01 - 10

14. 11. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž. na seji senata dne 28. oktobra 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VI Ips 2/95 z dne 7. 12. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Ustavni pritožnik izpodbija v izreku navedeni sklep Vrhovnega sodišča, s katerim je sodišče zavrglo njegovo tožbo za obnovo postopka v upravnem sporu št. I Uv 5/95, ki se je končal s sodbo Vrhovnega sodišča z dne 17. 3. 1995. Navaja, da je postopek v zvezi z njegovim neimenovanjem za notarja treba obnoviti, ker je ugotovil, da dva od izbranih kandidatov za notarja nista razpolagala s potrebnimi poslovnimi prostori, zato bi moral biti on imenovan za notarja. Ustavni pritožnik zatrjuje, da je Vrhovno sodišče s tem, ko je štelo, da neizpolnjevanje teh pogojev pri drugih dveh kandidatih ni v vzročni zvezi z njegovim neimenovanjem za notarja, kršilo načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in pravico, da je vsakomur pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto (tretji odstavek 49. člena Ustave). Pritožnik zatrjuje tudi, da mu ni sodilo nepristransko sodišče (kršitev pravice iz prvega odstavka 23. člena Ustave), ker je njegovo tožbo za obnovo postopka zavrglo šele po petih letih. Kršena pa naj bi mu bila tudi pravica do pravnega sredstva (25. člen Ustave), ker zoper izpodbijani sklep ni imel pritožbe.

2.Po 50. členu Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil, kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. V konkretnem primeru to pomeni, da Ustavno sodišče v okviru ustavne pritožbe preizkusi ali je do zatrjevanih kršitev prišlo v postopku za obnovo postopka, ki je bil sicer končan s sodbo Vrhovnega sodišča. Zatrjevane kršitve drugega odstavka 14. člena, 22. člena in tretjega odstavka 49. člena Ustave ustavni pritožnik utemeljuje z vzročno zvezo med neizpolnjevanjem pogojev pri dveh drugih kandidatih in svojim neimenovanjem za notarja ter z navedbo, da bi Vrhovno sodišče v postopku za obnovo moralo preizkusiti njegovo trditev (ki jo dokazuje s sklicevanjem na časopisni članek) o neizpolnjevanju potrebnih pogojev za notarja pri navedenih dveh kandidatih. Kot je že pojasnilo Vrhovno sodišče, se v postopku, katerega obnova je bila zahtevana, ni odločalo o imenovanju drugih dveh notarjev. Zaradi tega zatrjevanih kršitev, do katerih naj bi prišlo v postopku za obnovo tega postopka, ni mogoče utemeljevati s sklicevanjem na neizpolnjevanje pogojev drugih dveh kandidatov za notarja.

3.Kršitev pravice do nepristranskega sodišča (prvi odstavek 23. člena Ustave) pritožnik utemeljuje z navedbo, da je sodišče njegovo tožbo zavrglo po petih letih. S tako navedbo ni mogoče uspešno utemeljevati kršitve te človekove pravice. V zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave je treba ugotoviti, da je Vrhovno sodišče odločalo o obnovi kot izrednem pravnem sredstvu. Zakon o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77 in nasl. - v nadaljevanju ZUS77), ki ga je Vrhovno sodišče pri tem uporabilo, je v 58. členu določal, da so zoper odločbo (sklep po drugem odstavku 56. člena oziroma sodba po prvem odstavku 57. člena ZUS77), ki jo izda sodišče o tožbi za obnovo postopka, dovoljena tista pravna sredstva, ki so dovoljena v glavni stvari. O glavni stvari je bilo odločeno s sodbo št. I Uv 5/95, zoper katero ustavni pritožnik ni imel pritožbe. Po ZUS77 je bila v upravnem sporu pritožba praviloma izključena, ker je na prvi stopnji odločalo Vrhovno sodišče.

Ustavno sodišče je že v sklepu št. Up-115/95 z dne 24. 4. 1996 (OdlUS V, 80) sprejelo stališče, " da je pritožba redno pravno sredstvo proti odločbam sodišč prve stopnje in več od tega 25. člen Ustave ne zagotavlja. Takšna je ureditev tudi po Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - EKČP), ki sicer pravice do pritožbe v civilnih zadevah sploh ne zagotavlja, pač pa je s 7. Protokolom k tej konvenciji zagotovljena pravica do pritožbe v kazenskih postopkih. Vendar je tudi ob tem kot nesporno sprejeto stališče, da se ta pravica nanaša le na sodne odločbe, izdane na prvi stopnji (še pri tem je mogoča izjema, če je na prvi stopnji sodilo najvišje sodišče v državi) ". Tudi zaradi navedenih razlogov v obravnavanem primeru ni v nasprotju s pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, ker pritožnik zoper izpodbijani sklep ni imel pritožbe. Zato pritožniku ta zatrjevana človekova pravica ni bila kršena.

4.Ker z izpodbijanim sklepom očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: namestnik predsednice senata Lojze Janko ter člana dr. Janez Čebulj in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča, razen sodnici Milojki Modrijan in sodniku Jožetu Tratniku, ki sta bila v tej zadevi izločena. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Namestnik predsednice senata

Lojze Janko