Jedro

Procesna kršitev, ko o odločilnih dejstvih obstoji precejšnje nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku in med samimi temi listinami oziroma zapisniki, je podana samo v primeru, če sodišče v obrazložitvi sodbe netočno reproducira vsebino listine ali zapisnika o izpovedbi. Če pa v obrazložitvi sodbe sicer točno povzame vsebino listine ali izjave, vendar jo v zvezi z obstojem nekega pravno pomembnega dejstva napačno interpretira oziroma iz nje izvaja napačne zaključke, ne gre za procesno kršitev, pač pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja.

Pri iskanju odgovora na vprašanje, ali določena konoplja vsebuje toliko psihoaktivnih oziroma psihotropnih substanc, da učinkuje kot mamilo, je treba upoštevati dva kriterija: 1. razmerje (količnik) kanabinoidnih komponent in 2. če je ta manjši od ena, ali je glede na količino konoplje mogoče iz nje pripraviti ekstrakt z dovolj visoko vsebnostjo THC, da bi učinkoval kot mamilo.

Izrek

Zahteva vrhovne državne tožilke za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Krškem je obsojenega R.V. iz razloga po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku oprostilo obtožbe kaznivega dejanja neupravičenega prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena KZ. Višje sodišče v Ljubljani je pritožbo okrožnega državnega tožilca zavrnilo kot neutemeljeno.

Vrhovna državna tožilka B.B. je dne 19.3.2002 vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP. Ker naj bi bila kršitev v korist obsojenca, je predlagala, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugotovi, da je bil zakon prekršen.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Vložnica zahteve uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP, ker naj bi bili "razlogi sodbe v nasprotju z navedbami izvedenke"; sodišče naj bi iz njene izpovedbe napačno povzelo, da konkretna konoplja ni imela učinkov mamila, saj izvedenka tega ni povedala in tega tudi ni bilo mogoče zaključiti iz njenih navedb.

Procesna kršitev, kot jo zatrjuje državna tožilka, je podana, če je o odločilnih dejstvih precejšnje nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku in med samimi temi listinami oziroma zapisniki. Ali drugače povedano: ta kršitev je podana samo v primeru, če sodišče v obrazložitvi sodbe netočno reproducira vsebino listine ali zapisnika o izpovedbi. Ne pa tudi takrat, če v obrazložitvi sodbe sicer točno povzame vsebino listine ali izjave, vendar jo v zvezi z obstojem nekega pravno pomembnega dejstva napačno interpretira oziroma iz nje izvaja napačne zaključke. V slednjem primeru ne gre za procesno kršitev, pač pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja.

Tudi v obravnavanem primeru sodiščema prve in druge stopnje ni mogoče očitati, da sta v zvezi z ugotavljanjem, ali je zasežena konoplja imela učinek mamila, napačno povzeli izpovedbo izvedenke S.K. Sodišče prve stopnje je potem, ko je ugotovilo, da je bil količnik kanabinoidnih komponent pri zaseženi količini 1578 g konoplje manjši od ena, pojasnilo, da je zaslišalo tudi izvedenko, ki je med ostalim povedala, "da se omenjeni količnik, ne glede na količino, ne spremeni in da je torej tudi pri eventualnem ekstrahiranju enak tistemu, ki je bil ugotovljen na vzorcih." Tudi višje sodišče je v svoji odločbi smiselno enako povzelo omenjeno izvedenkino izjavo, ko je ugotovilo, da je izvedenka izrecno navedla, "da ni moč z ekstrakcijo ali kateremkoli drugim ustreznim postopkom iz tega listja pridobiti take koncentracije, da bi bil količnik večji." Sodbi nižjih sodišč torej vsebinsko točno, četudi ne povsem dobesedno, povzemata izpovedbo izvedenke na glavni obravnavi, zaradi česar jima zatrjevane procesne kršitve ni mogoče očitati.

V ostalem pa se Vrhovno sodišče pridružuje načelnim ugotovitvam vložnice zahteve, da je pri iskanju odgovora na vprašanje, ali določena konoplja vsebuje toliko psihoaktivnih oziroma psihotropnih substanc, da učinkuje kot mamilo, upoštevati dva kriterija: 1. razmerje (količnik) kanabinoidnih komponent in 2. če je ta manjši od ena, ali je glede na količino konoplje mogoče iz nje pripraviti ekstrakt z dovolj visoko vsebnostjo THC, da bi učinkoval kot mamilo. Točno je tudi njena nadaljnja ugotovitev, da v obravnavanem primeru sodišči slednjega nista ugotovljali in da prvostopenjsko sodišče izvedenki ni postavilo vprašanja v tem smeri. Pač pa je izvedenka pojasnila (to povzemata tudi obe sodbi), da se razmerje kanabinoidnih komponent ne spreminja glede na količino konoplje oziroma da ostane to razmerje ves čas isto. Ta ugotovitev izvedenke sicer res ne daje podlage za sklepanje, ali je bil v obravnavanem primeru izpolnjen tudi drugi kriterij oziroma ali bi bilo mogoče iz zasežene količine konoplje pripraviti ekstrakt z dovolj visoko vsebnostjo THC, da bi učinkoval kot mamilo. Vendar pa ugovori v tej smeri po svoji vsebini predstavljajo oporekanje popolnosti in pravilnosti ugotovitve dejanskega stanja, iz tega razloga pa po določbi drugega odstavka 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.

Ker tako ni bilo mogoče upoštevati ali pritrditi nobenemu od razlogov, uveljavljanih v zahtevi za varstvo zakonitosti, jo je Vrhovno sodišče Republike Slovenije zavrnilo kot neutemljeno (425. člen ZKP).