Jedro

Ker se je dejansko stanje, v zvezi z ugotavljanjem finančnega položaja tožnice glede na dejansko stanje, ki se je ugotavljalo v že pravnomočno končani upravni zadevi, spremenilo, je tožena stranka tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči neutemeljeno zavrgla.

Izrek

1. Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru št. Bpp 703/2011 z dne 6. 4. 2011 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 350,00 EUR povečane za 20 % DDV.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Organ za BPP odločil, da se kot nedovoljena zavrže tožničina prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP). V obrazložitvi navaja, da je prosilka dne 5. 4. 2011 vložila prošnjo za dodelitev BPP, v kateri je navedla, da prosi za dodelitev BPP v postopku, ki je v teku pri Okrajnem sodišču v Mariboru pod opr. št. N 56/2010. Pri pregledu zadeve je Organ za BPP ugotovil, da je tožnica – prosilka tudi dne 1. 2. 2011 pod opr. št. Bpp 232/2011 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v kateri je prav tako navedla, da prosi za dodelitev BPP v postopku, ki je v teku pri Okrajnem sodišču v Mariboru pod opr. št. N 56/2010. V tem postopku je Organ za BPP o prošnji tožnice že odločil tako, da je zaradi neizpolnjevanja subjektivnega pogoja, njeno prošnjo zavrnil. Ugotovil je, da tožnica prejema s strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje dohodke v višini, ki presegajo cenzus, določen za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Glede na navedeno in ker organ za BPP ugotavlja, da se niti dejansko stanje niti pravna podlaga v zadevi, v kateri prosilka prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nista spremenila in ker je bila v zadevi opr. št. Bpp 232/2011 izdana zavrnilna odločba, zaradi neizpolnjevanja subjektivnega pogoja za dodelitev BPP (po pregledu zadeve pa sodišče ponovno ugotavlja, da prosilka še vedno ne izpolnjuje finančnega pogoja oz. da njeni dohodki presegajo cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči), je bilo treba novo prošnjo prosilke v zadevi opr. št. Bpp 703/2011 kot nedovoljeno zavreči na podlagi 129. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP.

Tožnica v tožbi nasprotuje izpodbijanemu sklepu, ker meni, da finančni pogoj za dodelitev BPP izpolnjuje. Konkretno navaja mesečne prejemke iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja v januarju, februarju in marcu 2011 in iz tega zaključuje, da so prejemki po odbitku zneska premije za prostovoljno zdravstveno zavarovanje (23,88 EUR) povprečno nižji od zneska 459,04 EUR, ki predstavlja dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varnost in na podlagi katerega bi bila upravičena do nudenja brezplačne pravne pomoči. Predlaga odpravi izpodbijanega sklepa in zahteva povračilo stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa ni posebej odgovorila.

K 1. točki izreka: Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je Organ za BPP z izpodbijanim sklepom zavrgel tožničino prošnjo za dodelitev BPP iz razloga, ker je zahtevala BPP v zadevi, v kateri je bilo o enakem zahtevku že enkrat odločeno in sicer tako, da je bila prošnja zavrnjena iz razloga, ker ni izpolnjevala finančnega pogoja. V zvezi z obravnavano problematiko je v drugem odstavku 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Ur. list RS, št. 48/2001 s spremembami in dopolnitvami) določeno, da Organ za BPP, če ta zakon ne določa drugače, postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, torej po ZUP. V 129. členu ZUP-a so določene okoliščine, v katerih upravni organ ob preizkusu zahteve le-to zavrže. V četrti alinei prvega odstavka 129. člena je določeno, da upravni organ med preizkusom zahtevo s sklepom zavrže v primeru, če je bilo o isti upravni stvari že pravnomočno odločeno. Tako ravna tudi v primeru, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

V obravnavani zadevi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je prosilka dne 1. 2. 2011 pod opr. št. Bpp 232/2011 že enkrat vložila prošnjo za dodelitev BPP, v kateri je prav tako navedla, da prosi za dodelitev brezplačne pravne omoči v postopku pred Okrajnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. N 56/2010. Enako prošnjo je vložila ponovno dne 5. 4. 2011 in tudi v tej prošnji navedla, da prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči v isti nepravdni zadevi (opr. št. N 56/2010). Njena takratna vloga je bila, kot je bilo že navedeno, pravnomočno zavrnjena iz razloga, ker tožnica ni izpolnjevala finančnega pogoja. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se finančni položaj prosilca ugotavlja glede na njegove dohodke in dohodke ter prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom določeno drugače (prvi odstavek 12. člena ZBPP). Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoji finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oz. stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oz. stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oz. mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (drugi odstavek 13. člena ZBPP). ZSV v 22. členu določa, da se osnovni znesek minimalnega dohodka usklajuje enkrat letno, trenutno pa znaša 229,52 EUR (sklep o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS od 1. 7. 2010 – Ur. list RS, št. 56/2010, v zvezi s 5. členom Zakona o usklajevanju transferjem posameznikom in gospodinjstvom v RS – Ur. list RS, št. 114/2006). Za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine se smiselno uporabljajo določbe 23., 27., 27.a, 27.b, 27.c, 25.č, 28., 28.a, 30. in prvega odstavka 30.a člena ZSV (14. člen ZBPP).

Zakonodajalec je torej finančni kriterij do upravičenja do brezplačne pravne pomoči omejil z višino dvakratnika minimalnega dohodka (459,04 EUR). Kot izhaja iz podatkov predloženega upravnega spisa je tožnica v prošnji za dodelitev BPP, ki jo je vložila dne 5. 4. 2011, navedla, da je upokojenka in da prejema pokojnino v višini kot izhaja iz priloženih fotokopij pokojninskih nakaznic za mesec januar, februar in marec 2011. Tožnica sicer v tožbi neutemeljeno navaja, da bi se ji moralo pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega pogoja upoštevati le končno izplačilo pokojnine, po odbitku zneska za premijo za prostovoljno zdravstveno zavarovanje, glede na to, da ZSV, na katerega napotuje ZBPP določa, da predstavljajo minimalni dohodek sredstva, ki so potrebna za zadovoljenje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje, pri čemer se šteje, da je preživetje omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki, s katerimi razpolaga po plačilu davkov in prispevkov za socialno varnost v višini minimalnega dohodka. Minimalni dohodek je torej kategorija, na podlagi katere se ugotavlja upravičenost do pomoči zaradi socialne ogroženosti, torej tudi do brezplačne pravne pomoči kot posebne oblike socialno varstvene pomoči. Glede na to, da premija za prostovoljno zdravstveno zavarovanje ne predstavlja prispevka za socialno varnost, je potrebno pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega pogoja, v primeru, ko upravičenec prejema pokojnino, kot dohodek s katerim tožnica razpolaga, torej upoštevati celotni znesek prejete pokojnine. Je pa po presoji sodišča tožba utemeljena iz razloga, ker niti iz podatkov predloženega upravnega spisa niti iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, da dohodki, s katerimi je tožnica razpolagala v obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje za BPP (pokojnina, varstveni dodatek in znesek poračuna po uskladitvi), presegajo cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Po podatkih predloženega upravnega spisa so dohodki tožnice v relevantnem obdobju znašali 448,71 EUR mesečno, to pa pomeni, da se je dejansko stanje v zvezi z ugotavljanjem finančnega položaja tožnice, glede na dejansko stanje, ki se je ugotavljalo v zadevi Bpp 232/2011 spremenilo, zato je tožena stranka tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči neutemeljeno zavrgla.

Ker je glede na navedeno tožena stranka v obravnavani zadevi nepravilno uporabila določbo četrte alineje prvega odstavka 129. člena ZUP, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS, št. 105/2006 in 62/2010) odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki, da ponovno preveri dohodke tožnice v relevantnem obdobju in o tožničini prošnji za BPP ponovno odloči. K 2. točki izreka: Izrek o stroških upravnega spora temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri se tožnici glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu priznajo stroški v višini 350,00 EUR povečani za 20% DDV (prvi odstavek 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, Uradni list RS, št. 24/2007).