Jedro

Pritožnik ne zanika eksplicitne navedbe v predlogu za taksno oprostitev, podane skupaj s tožbo, da mu po plačilu obroka kredita in preživnine ostane približno 1.000 EUR mesečnega dohodka. Takšna, neprerekana višina mesečnega dohodka po prepričanju pritožbenega sodišča utemeljuje odločitev prvega sodišča, ki je tožniku naložilo obročno plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje (I. točka izreka), prav tako pa tudi podredni predlog za delno oprostitev plačila sodne takse (II. točka izreka) in podredni predlog za odlog plačila sodne takse (III. točka izreka). Ugodilo pa je podrednemu predlogu za obročno plačilo sodne takse in je tožniku naložilo plačilo sodne takse v višini 3.225 EUR v 24-ih zaporednih mesečnih obrokih, pri čemer prvi obrok znaša 143 EUR, preostalih 23 obrokov pa 134 EUR (IV. točka izreka).

2. Zoper odločitev se pritožuje tožnik, ki v pravočasni pritožbi uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Pritrjuje ugotovitvi prvega sodišča, da del nepremičnine oddaja v najem, za kar prejema najemnino. Vendar pa je v predlogu za oprostitev plačila sodne takse prišlo do pomote. Znesek 2.418 EUR predstavlja njegov letni, ne pa mesečni dohodek. Povprečni mesečni dohodek iz premoženja tako znaša zgolj 201,50 EUR. Zato je zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje, da mesečni dohodek na družinskega člana znaša 2.418 EUR. Izpostavlja, da je dolžan preživljati hčerko, za katero plačuje preživnino v višini 200 EUR, in ima kreditno obveznost v znesku 1.200 EUR.

Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ga v celoti oprosti plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrnitvi tožnikovega predloga za oprostitev plačila sodne takse oz. podrednih predlogov za delno oprostitev plačila sodne takse/odlog plačila ter o ugoditvi podrednemu predlogu za obročno plačilo sprejelo na podlagi ocene njegovega premoženjskega stanja. Ugotovilo je, da ima tožnik iz naslova oddaje nepremičnine v najem dohodek v višini 2.418 EUR mesečno, kar je navedel v trditveni podlagi ter v izjavi o premoženjskem stanju. Upoštevano je bilo tudi dejstvo, da je preživninski zavezanec in za hčerko plačuje preživnino v višini 200 EUR. Ob upoštevanju njegovih prihodkov je zaključilo, da z obročnim plačilom (prvi obrok v znesku 143 EUR, preostalih 23 obrokov pa po 134 EUR) njegovo preživljanje ne bo ogroženo.

5. Tem ugotovitvam v celoti pritrjuje tudi pritožbeno sodišče, ki ne sprejema tožnikovih pritožbenih navedb o pomoti pri navedbi višine zneska, prejetega iz naslova oddaje nepremičnine v najem. Iz dohodne štampiljke popravka predloga za taksno oprostitev je moč zaključiti, da je sodišče tožnikovo vlogo prejelo po odločanju o njegovem predlogu za taksno oprostitev. V popravku predloga tožnik posplošeno zatrjuje, da njegov povprečni mesečni dohodek iz premoženja znaša 201,50 EUR. Ne zanika pa eksplicitne navedbe v predlogu za taksno oprostitev, podane skupaj s tožbo, da mu po plačilu obroka kredita in preživnine ostane približno 1.000 EUR mesečnega dohodka. Takšna, neprerekana višina mesečnega dohodka pa po prepričanju pritožbenega sodišča utemeljuje odločitev prvega sodišča, ki je tožniku naložilo obročno plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, in sicer 24 zaporednih mesečnih obrokih, pri čemer prvi obrok znaša 143 EUR, preostalih 23 obrokov pa 134 EUR. Ob upoštevanju tožnikove trditvene podlage v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks tudi po oceni pritožbenega sodišča s poravnavo prej navedenih zneskov tožnikovo preživljanje ne bo ogroženo, saj mu bo po plačilu obroka še vedno ostal dohodek, ki presega v pritožbi izpostavljenih 804,36 EUR.

6. Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni zaznalo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona), zato je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).